Kako je Golobova vlada torpedirala digitalne bone za starejše, nad kaosom pa si umila roke

foto: depositphotos.com

Do konca leta pilotni projekt s 5.000 udeleženci izobraževanj, naslednje leto pa tečaji in digitalni boni za skoraj 100 tisoč upravičencev, slovenskih državljanov, starejših od 55 let. 

Takšen je bil načrt ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča, ki ga je stornirala nova vlada oziroma ministrica Emilija Stojmenova Duh. Ta se je namreč odločila, da digitalne bone za starejše po prvih 5 tisoč izobraževanjih ukine, s tem pa je spodbudila dodaten pritisk na sodelovanje v za to jesen razpisanih izobraževalnih programih, ki so pogoj za prejetje bona.

Pri tem se je izkazalo, da vsi izbrani izvajalci niso kos nalogi, in to ravno tisti, na spornost izbora katerih so nekateri že opozarjali. Premier Golob je pri pojasnjevanju svoje nemoči nad dogajanjem šel tako daleč, da je sporni izbirni postopek javno pripisal kar prejšnji vladi, čeprav je bil izveden že v mandatu njegove ministrice.

Ta je zdaj zaradi dvomov v ustreznost izbora naročila začasno ustavitev vseh aktivnosti z izvedbo izobraževanj, kar lahko pomeni, da tudi letošnja ne bodo izvedena. Pod vprašajem pa je tudi njihova izvedba naslednje leto, saj novega razpisa sploh še niso objavili.  

Projekt digitalnih bonov in digitalnega izobraževanja odraslih, kot ga je zastavil prejšnji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, je Golobova vlada, predvsem pa nova ministrica Emilija Stojmenova Duh, kritizirala že od samega začetka, češ da je presplošen oziroma premalo ciljno usmerjen.

Kljub temu se zakona niso dotikali in so s postopki nadaljevali. Prve kritike na račun Golobove ministrice so prišle, ko je Služba vlade RS za digitalno preobrazbo sestavo razpisne komisije prikrivala vse do zadnjega. Več dvignjenih obrvi pa je sprožil seznam 29 izbranih izvajalcev, med katerimi ni bilo nekaterih vodilnih s področja e-opismenjevanja pri nas, denimo Simbioze, bili pa so zraven nekateri z malo ali nič izkušnjami s področja digitalnega opismenjevanja starejših.

Siol.net je že takrat opozarjal na izbor ljubljanskega podjetja Smart Naris, ki naj bi starejše izobraževal v celjski regiji, kjer sta kljub večdesetletni tradiciji izobraževanja odraslih denimo izpadli Ljudski univerzi v Celju in Žalcu.

In kot je razvidno iz nedavne izjave Službe vlade RS za digitalno preobrazbo, so ravno pri Smart Narisu zaznali nekatere nepravilnosti, zaradi katerih zdaj Slovenski regionalno razvojni sklad pozivajo k začasni ustavitvi vseh aktivnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj, ter da kot skrbnik pogodb z izvajalci nemudoma začne postopek ugotavljanja morebitne kršitve pogodbe in skladno z ugotovitvami izvede morebiten odstop od sodelovanja.

Ministrica miri in obžaluje, a tudi napoveduje konec bonov

Ob kritikah projekta digitalnih bonov je ministrica Stojmenova Duh javno večkrat dejala tudi, da bodo z novelo zakona, ki naj bi bla sprejeta jeseni, digitalne bone odpravili in za starejše, ki se bodo izobraževanj udeležili naslednje leto, po kriteriju udeležbe ne bodo več na voljo.

Tudi to je prispevalo k velikem navalu na jesenska izobraževanja – prosta mesta so bila razgrabljena v dveh dneh, bilo je mnogo prerivanja, prerekanja in ostrih besed.

Ministrica se je na razočarane in jezne upravičence tečajev obrnila s spodnjo objavo:

Obenem so v Službi za digitalno preobrazbo poudarili, da so »Izobraževanja in digitalni boni v prvi vrsti namenjeni osebam brez ali z nizkimi digitalnimi kompetencami, zato v Službi vlade za digitalno preobrazbo apeliramo na druge, da mesta za izobraževanje in s tem digitalne bone prepustijo tistim, ki oboje bolj potrebujejo.«

Za kaos pri celotni zadevi je prejšnjo vlado v pogovoru za 24ur zvečer obtožil tudi premier Robert Golob: “Tega zakona žal nismo sprejemali mi, bil je sprejet v prejšnjem mandatu. Zdaj se izvaja. Vmes so bili že, spet v prejšnjem mandatu, najeti izvajalci. In to, kar se dogaja, je v resnici ena navadna sramota,” je dejal pri Urošu Slaku.

Pri tem pa je predsednik vlade navedel neresnico, saj so bili izvajalci najeti že v času njegove odgovornosti za vlado in projekte, ki jih izvaja.

Oglasil pa se je tudi Varuh človekovih pravic, češ da je prejel več pritožb zaradi domnevne diskriminacije, ki naj bi bila v dodatnem pogoju udeležbe na izobraževalnem programu za pridobitev bona ’22, saj temelji le na starosti, ne pa na dejanski potrebi. Dodatni pogoj tako neupravičeno in na podlagi osebne okoliščine (starost) omejuje starejše od 55 let, ki že lahko imajo (vsaj osnovno) digitalno znanje.

Službo vlade RS za digitalno preobrazbo je pozval, da se do trditev o diskriminaciji opredeli.

Mark Boris Andrijanič: Sumljivi izbori, zmeda pri komunikaciji …

Nad tem, kako njegova naslednica vozi projekt, ki ga je zastavila njegova ekipa, ni nič kaj navdušen bivši minister za digitalno izobrazbo Mark Boris Andrijanič.

Sicer priznava, da je glavni problem ravno nezmožnost, da se v kratkem času izvede toliko izobraževanj, kot je zanje povpraševanja. A ravno zato so sami načrtovali najprej pilotni projekt za 5.000 udeležencev to jesen, nato pa širjenje kapacitet za izobraževanje do 100 tisoč upravičencev naslednje leto. Za to so zagotovili tudi dobrih 28 milijonov evrov.

Mark Boris Andrijanič glede očitkov na račun digitalnih bonov za mlade, češ da si z njimi kupujejo slušalke: Vsekakor je zgodba z boni zelo podobna tisti s turističnimi boni in drugimi subvencijami. Večini veliko pomenijo, nekateri jih pa zlorabijo. A to ne pomeni, da moramo zato vse skupaj ukiniti in s tem kaznovati večino.

Že v intervjuju za Siol v začetku avgusta je bil kritičen do tega, da so izpadli nekateri najbolj kvalificirani izvajalci, mesto pa je dobilo “podjetje, ki s tem področjem nima praktično nič,” v čemer je prepoznal nestrokovno delo razpisne komisije.

Andrijanič poudarja, da je s strani nove oblasti kritizirani zakon bil v parlamentu potrjen brez glasu proti, brez pripomb varuha človekovih pravic podprlo pa ga je 15 uglednih upokojenskih, mladinskih in drugih organizacij. Med njimi tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, ki pa danes obrača plošč, podpira začasno ustavitev izvajanja izobraževanj in se zavzema za spremembo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti.

Obstoječa koalicija pa bi na povečano zanimanje v skoraj treh mesecih lahko tudi odreagirala. Če pa jim zakon ni ustrezal, bi ga lahko spremenili, lahko bi razširili ali zamrznili obstoječi razpis za tečaje. Razširitve razpisa bi se v obstoječi situaciji poslužili tudi sami, če bi za to področje še nosili odgovornost.

Andrijanič nastalo situacijo pripisuje zmedi v komunikaciji s strani Službe za digitalno preobrazbo in kaosu z izvajalci.

Zmeda kot posledica sabotaže ali operativne nesposobnosti?
Je projekt digitalnih bonov, vezan na digitalno izobraževanje starejših od 55 let, izvedljiv na način, kot ga je zastavila prejšnja vlada?

Absolutno.

Bi se ga dalo zastaviti tudi kako drugače?

Zagotovo.

A težko se je znebiti občutka, da sta sedanja zmeda in kaos okrog digitalnih bonov in izobraževanj za starejše z vsemi posledicami, ki jih povzročata, posledica obče logike, da je treba pač spodnesti vse, kar je počela prejšnja vlada, ne glede na to, koliko je bilo na mestu, dobro, smiselno ali ne.

Z voljo, pripravljenostjo in operativno sposobnostjo prilagajanja danim okoliščinam bi se dalo projekt zvoziti brez večjih zapletov, ljudem jasno skomunicirati, da bo mest, čeprav morda ne čisto takoj, zanje dovolj. Dalo bi se izbrati organizacije, ki dejansko imajo potrebno znanje in izkušnje za izvedbo projektov, razširiti njihov nabor in močno razširiti kapaciteto v razpisu za naslednje leto.

Ampak sedanja ekipa Službe za digitalno preobrazbo, na čelu z ministrico Stojmenovo Duh, tega ni bila sposobna storiti. Edino odprto vprašanje ostaja, ali zaradi pomanjkanja volje (sabotaže) ali zaradi operativne nesposobnosti.

Odgovor na to bomo nedvomno dobili v prihodnosti.

18 komentarjev

  1. HVALA ZA V REDU PRISPEVEK. JAZ SEM SE JAVIL NA ENO IZOBRAŽEVANJE, ZA SENIORE -V ZVEZI S TEMI BONI TU V Ljubljani. A NI ŠE ni nič jasno, le podatkee sem dal. l.r. Janez KK
    p.s.
    REDAKCIJO PROSI, DA SPREMLJTE TO TEMO,
    zdi se da bo res precej zbrk okrog tega.

  2. Ni nikogar, ki bi zakričal, duh laže, golob laže???????? Ni nikogar, ki bi Urbanijo ustavil in mu rekel, človek božji, vendar se loti zadev malo bolj taktično. Ni nikogar, ki bi varuhu človekovih pravic povedal, da tam ni zato, da se prilizuje tej vladi? Je tudi upokojenskemu Sušniku kdo ukazal, da mora digitalno opismenjevanje razumeti po golobovsko???????????????????

  3. Ta projekt je ena cela polomija. Predvsem je diskriminatoren in žaljiv do starejše populacije, ki je izmislila digitalno. Kdo si je vzel pravico in določil starost digitalno nepismenih? Podobno bi bilo če bi določili da so temnopolti digitalno nepismeni in morajo v šolo če hočejo dobiti bon. Po drugi strani je veliko mladih, ki so digitalno zakrneli. Mar, bivši minister misli da je premikanje prsta po mobitelu pismenost? V izobraževanje naj gredo tisti, ki izdelujejo takšna skrpucala in jih inštalirajo za uporabo v javnih inštitucijah. Če bi radi da večina ljudi uporablja digitalno tehnologijo potem so potrebne prijazne aplikacije in enostavne rešitve. Predvsem takšne, ki delujejo brezhibno. Zahtevajo od ljudi nekaj kar ni niti približno urejeno.Trenutno je v uporabi le naj takšnih, ki so samostojne. Vedno je treba prinesti kakšen papir na UE ali kaj poslati po pošti.

  4. “…posledica obče logike, da je treba pač spodnesti vse, kar je počela prejšnja vlada….”

    Ali z drugimi besedami: Dober dan – NEsvoboda!
    S to vlado se vedno bolj pogrezamo. Samo poglejte, kaj levičarji (levičarski novinarji) počenjajo z RTV. Predstavljajo si, da je je RTV izključna last levičarjev, tako, kakor je bila v SFRJ last komunistov.

Komentiraj