Kako bo drugi mandat Donalda Trumpa spremenil ZDA

Donald Trump je leta 2016 osupnil politični svet, ko je postal prva oseba brez vladnih ali vojaških izkušenj, ki je bila kadarkoli izvoljena za predsednika ZDA. Njegov štiriletni mandat v Beli hiši je razkril izjemne razpoke v ameriški družbi in obrnil nekatere globalne trende. Kaj pa si lahko ameriška družba obeta od njegovega drugega mandata?  

Pretekla politika Donalda Trumpa je vključevala velike spremembe doma in v tujini. Dosegel je niz dolgo pričakovanih konservativnih zmag doma, vključno z največjim znižanjem davkov za podjetja doslej, odpravo številnih okoljskih predpisov in preoblikovanje zveznega sodstva. Na mednarodnem prizorišču je uvedel nove stroge omejitve priseljevanja, se umaknil iz več večstranskih sporazumov, vzpostavil tesnejše vezi z Izraelom in začel trgovinski spor s Kitajsko kot del širšega prizadevanja za reševanje vsega, kar je videl kot očitno neravnovesje v gospodarskih odnosih ZDA z drugimi državami.  

Čeprav je pogosto skop glede podrobnosti, je v številnih političnih izjavah in zapisih Trump za svoj drugi mandat začrtal obsežen program, ki združuje tradicionalne konservativne pristope k davkom, regulaciji in družbeno-kulturnim vprašanjem, z bolj populističnim pristopom do trgovine in premikov v mednarodni vlogi ZDA.  

Okrepitev izvršilne oblasti  

Najbolj razvpita Trumpova obljuba glede vrnitve v Belo hišo je bila njegova izjava, da bo diktator »samo prvi dan«. Po lastnih izjavah bo imel tega dne v Beli hiši veliko dela.  

Trump je republikanskim senatorjem povedal, da za prvi dan svojega predsedovanja pripravlja okoli sto izvršilnih ukazov, katerih namen je hiter udarec v bistvo zakonodajnega programa Bidnove administracije. Več mesecev je namigoval na ambiciozen seznam ukrepov, ki bi jih sprejel prvega dne, vključno z zaprtjem meje med ZDA in Mehiko, končanjem rusko-ukrajinske vojne in pomilostitvijo tistih, ki so bili obsojeni za zločine v zvezi z napadom na ameriški Kapitol (zgradba kongresa) 6. januarja 2021.  

Novoizvoljeni predsednik želi zmanjšati tudi vlogo zveznih birokratov in predpisov v gospodarskih sektorjih. Pristop bi v marsičem okrepil vpliv izvršilne veje oblasti. Ta moč pa bi prišla iz Bele hiše.  

Trump trdi, da morajo predsedniki nadzorovati zvezno porabo tudi potem, ko si je kongres prisvojil denar. Po njegovih besedah proračunski ukrepi zakonodajalcev »določijo zgornjo mejo« porabe, ne pa tudi dna, kar pomeni, da predsednikova ustavna dolžnost, da »zvesto izvaja zakone«, vključuje tudi presojo glede porabe denarja. Ta razlaga pa bi lahko sprožila sodno bitko s kongresom.  

Kot kandidat je tudi predlagal, da bi morale biti zvezne rezerve (Federal Reserve – Fed; neodvisna institucija, ki določa obrestne mere) podvržene večji predsedniški moči. Čeprav ni razkril podrobnosti, bi vsaka taka poteza predstavljala pomembno spremembo delovanja ameriškega gospodarskega in monetarnega sistema.  

Manj davkov in regulacije, več carin  

Trumpovi gospodarski načrti, ki jih je predstavil med svojo kampanjo, bi lahko dramatično preoblikovali ameriško gospodarstvo. Njegova agenda se osredotoča na nižanje davkov, zmanjševanje predpisov in uvedbo visokih carin na tuje izdelke. Spodbudo bi lahko dobili tudi drugi finančni instrumenti, vključno s kriptovalutami, saj je obljubil, da bodo ZDA postale »kriptoprestolnica planeta«. 

Napovedal je ukinitev tistih zveznih predpisov, ki po njegovih besedah omejujejo ustvarjanje delovnih mest. Zavezal se je, da bo obdržal široko znižanje davkov iz leta 2017, ki ga je podpisal, ko je bil na položaju. Njegova gospodarska ekipa pa razpravlja o nadaljnjem krogu nižanja davkov za posameznike in podjetja – poleg tistih, ki so že bila sprejeta v njegovem prvem mandatu.  

Stopnjo davka od dohodka pravnih oseb naj bi znižal z 21 na 15 odstotkov – za podjetja, ki izdelujejo svoje izdelke v ZDA. Dejal je, da si bo prizadeval za sprejetje zakonodaje za odpravo obdavčitve napitnin in plač za nadurno delo, da bi pomagal natakarjem in drugim delavcem v strežbi. Hkrati se je zavezal, da ne bo obdavčil ali znižal prejemkov socialne pomoči.  

A glede na številne analize ekonomistov in drugih strokovnjakov bi lahko Trumpova gospodarska agenda spodbudila inflacijo in povečala zvezni dolg, če bi bila v celoti izvedena. Višje carine pa bi po številnih ekonomskih analizah verjetno povzročile višje cene uvoženega blaga. Glede na analizo Nacionalne maloprodajne federacije, objavljene tik pred volitvami, bi višje carine potrošnike stale do 78 milijard dolarjev na leto.  

Trumpova gospodarska agenda se osredotoča na nižanje davkov, zmanjševanje predpisov in uvedbo visokih carin na tuje izdelke. 

Širjenje energetske proizvodnje  

Novi ameriški predsednik je obljubil tudi povečanje proizvodnje fosilnih goriv v ZDA, in sicer z olajšanjem postopka izdajanja dovoljenj za vrtanje na zveznih ozemljih in spodbujanjem gradnje novih plinovodov za zemeljski plin. Dejal je, da bo ponovno dovolil vrtanje nafte v arktičnem nacionalnem rezervatu za divje živali na Aljaski.  

Prepričan je, da morajo biti ZDA sposobne povečati proizvodnjo energije, da bodo konkurenčne pri razvoju sistemov umetne inteligence, ki porabijo velike količine energije. Ustanovil bo nacionalni energetski svet za usklajevanje politik za povečanje proizvodnje energije v ZDA.  

Napovedal je umik ZDA iz Pariškega podnebnega sporazuma, okvira za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov, in da bo podprl večjo proizvodnjo jedrske energije.  

Prav tako bi razveljavil odredbe predhodnika Joeja Bidna za električna vozila ter druge politike, namenjene zmanjševanju avtomobilskih emisij.  

Spremembe na področju priseljevanja  

Znova namerava uvesti svojo politiko iz prvega mandata glede nezakonitih prehodov meja in nadaljevati z novimi obsežnimi omejitvami. Slogan »Zgradite zid!« iz njegove kampanje leta 2016 pa se je spremenil v ustvarjanje »največjega programa množične deportacije v zgodovini«.  

Zavezal se je, da bo omejil dostop do azila na ameriško-mehiški meji in se lotil najobsežnejših deportacij v ameriški zgodovini, kar bo verjetno sprožilo pravne izzive in nasprotovanje demokratov v kongresu.  

Dejal je, da bo za dosego svojega cilja zaposlil nacionalno gardo, in če bo potrebno, zvezne enote, ob tem pa ni izključil postavitve internacijskih taborišč za obdelavo ljudi v procesu deportacije.  

Prav tako si bo, kot pravi, prizadeval za odpravo samodejnega državljanstva za otroke, rojene priseljencem. Medtem ko bi bila taka poteza v nasprotju z dolgotrajno razlago 14. amandmaja ameriške ustave, je Trump dejal, da bo razmislil o poskusu uvedbe novega amandmaja, da bi dosegel svoj cilj.  

Napovedal je tudi ponovno uvedbo tako imenovane »prepovedi potovanja«, ki omejuje vstop v ZDA ljudem s seznama pretežno muslimanskih držav, ki je med njegovim prvim mandatom sprožila številne pravne bitke.  

Omejevanje »prebujenske« izobraževalne politike 

V zadnjih letih so šole in podjetja po vsej ZDA sprejeli politiko, namenjeno podpori žensk in rasnih manjšin. Te prakse, ki jih pogosto uvrščajo pod »raznolikost, pravičnost in vključenost« (DEI – Diversity, Equity and Inclusion), so razjezile številne konservativce in povzročile nekaj pravnih izzivov. Trump je obljubil, da jih bo razpustil, velike korporacije, vključno z Meto, Walmartom in Amazonom, pa so od njegove izvolitve že začele opuščati povezane pobude. 

Trump bi lahko z izvršnim ukazom prepovedal zvezno financiranje šol ali drugih ustanov, ki imajo programe DEI. Prav tako bi lahko prepovedal financiranje šol, ki poučujejo »kritično rasno teorijo« (CRT – Critical Race Theory). Večkrat je kritiziral tudi to, kar imenuje »transspolna norost« v šolah in zdravstvu, in izrecno obljubil, da bo transspolnim ženskam prepovedal tekmovanje v ženskih športih. 

V visokem šolstvu je predlagal prevzem akreditacijskih postopkov za visoke šole, potezo, ki jo opisuje kot svoje skrivno orožje proti »marksističnim manijakom in norcem«, ki po njegovem mnenju nadzorujejo visoko šolstvo. Osredotoča se na dotacije za visoko šolstvo in pravi, da bo od šol pobral »milijarde in milijarde dolarjev« z »obdavčevanjem, kaznovanjem in toženjem pretirano velikih zasebnih univerzitetnih dotacij« v šolah, ki ne spoštujejo njegovih odlokov.  

Pozval je k preusmeritvi zaplenjenega dotacijskega denarja v spletno »ameriško akademijo«, ki bi vsem Američanom ponujala visokošolska spričevala brez šolnine. Kot je dejal, bi bila ta strogo nepolitična in ne bi dovoljevala »prebujenstva ali džihadizma«. 

Trump bi lahko z izvršnim ukazom prepovedal zvezno financiranje šol, ki imajo programe DEI (»raznolikost, pravičnost in vključenost«) in ki poučujejo »kritično rasno teorijo«.