Kaj študij, glavno da so študentski boni. Do devetih zvečer.
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci so minuli teden sprejeli Zakon za urejanje položaja študentov, v katerem so uredili bolj kot ne klasična vprašanja: od vprašanja dohodnine pri študentskem delu do zdravstvenega zavarovanja in dodatka za bivanje.
Eden izmed sedmih stebrov, za katere se je študentska organizacija zagrizeno borila v zadnjih mesecih, je znan po svojem zelo profanem imenu: študentski boni.
Cilj skoraj 17.000 študentov, ki so podpisali podporo predlogu zgoraj omenjenega zakona, sicer ni dokončno dosežen, saj so skušali pravico koriščenja prehrambenih bonov podaljšati do 22. ure in še čez vroče poletne dni. Uspelo se jim je zbarantati za pravico unovčenja bonov (le) do 21. ure.
In še nekaj: seveda so hoteli (nazadnje neuspešno) višino subvencije zvišati iz 2,63 evra na 2,78 evra, saj se po njihovih besedah subvencija zaradi varčevanja že pet let ne usklajuje z življenjskimi stroški.
Navdušena bi bila, če bi se s takšno gorečnostjo prizadevali za izboljšanje kvalitete študija. Toda zagnanost se očitno ustavi ob siesti po krepkem obroku v kakšni kitajski restavraciji.
Priznam, sama nisem največja porabnica študentskih bonov in bi brez težav lahko nadaljevala s svojim študentskim življenjem tudi brez njih. Morda ima kaj pri tem tudi dejstvo, da prihajam iz Ljubljane, in se zato včasih raje podam za domači štedilnik kot pa za burek v pekarno. Sem pa prepričana, da bi lahko naša slovenska študentarija uspešno spisala svoje diplomske in magistrske naloge brez večernega obiskovanja raznoraznih mehiških in drugih eksotičnih restavracij.
Gostinci, pa brez zamere, ne ciljam na kvaliteto vaše ponudbe. Želela bi si zgolj bolj jasne ločitve, kaj spada pod sofinanciranje študija, oziroma izobraževalnega procesa ter kaj pod osebne potrebe posameznika.
Imela sem srečo, da sem se tekom študija imela možnost izobraževati na dveh tujih univerzah. V nobeni izmed držav, v katerih sem bivala po več mesecev, koncept "študentskih bonov" preprosto ne obstaja in moja obrazložitev tega slovenskega fenomena med tamkajšnjimi študentskimi kolegi mi je ponavadi vzela kar nekaj minut.
In verjetno večini mojih poslušalcev še vedno ostaja nerazumljiva. Če si lačen, greš v trgovino ali pa študentsko menzo. Si zaželiš mehiške ali japonske kuhinje? Pojdi in si kupi sam.
So bili pa za to na voljo pošteno založena univerzitetna knjižnica, za študente odprta od ranega jutra ter vse do polnoči ter zagreti profesorji, vedno pripravljeni pomagati mladim z željo po znanju.
Morda se 2,63 evrov subvencije na delovni dan res sliši malo. Toda pomnožite drobiž s številom slovenskih študentov, in že se nabere več kot 200.000 evrov dnevne subvencije. Gre za več kot štiri milijone evrov mesečno!
Si predstavljate, da bi ta znesek vložili v univerzitetne ustanove, v raziskovalne projekte, izpopolnjevanje programov, ki bi doprinesli k večji zaposljivost mladih, v dodatno izobraževanje profesorjev in študentov?
Ah kje, namesto tega se vsak študent raje pogladi po svojem trebuščku. Saj je fajn imeti popust v restavraciji ali pa sploh brezplačno kosilo ... In si s tem pljuvati v lastno skledo.
Zanima me, če se bo kdaj slovenska študentarija tako odločno zbrala in zbirala podpise še za kaj drugega. Denimo v zvezi s podaljšanjem obratovalnega časa v kakšni knjižnici ali v protest ali podporo kakšnemu univerzitetnemu docentu ali profesorju, ki bi lahko doprinesel k njihovem znanju.
Študentje in duhovna hrana
Eden izmed sedmih stebrov, za katere se je študentska organizacija zagrizeno borila v zadnjih mesecih, je znan po svojem zelo profanem imenu: študentski boni.
Cilj skoraj 17.000 študentov, ki so podpisali podporo predlogu zgoraj omenjenega zakona, sicer ni dokončno dosežen, saj so skušali pravico koriščenja prehrambenih bonov podaljšati do 22. ure in še čez vroče poletne dni. Uspelo se jim je zbarantati za pravico unovčenja bonov (le) do 21. ure.
In še nekaj: seveda so hoteli (nazadnje neuspešno) višino subvencije zvišati iz 2,63 evra na 2,78 evra, saj se po njihovih besedah subvencija zaradi varčevanja že pet let ne usklajuje z življenjskimi stroški.
Navdušena bi bila, če bi se s takšno gorečnostjo prizadevali za izboljšanje kvalitete študija. Toda zagnanost se očitno ustavi ob siesti po krepkem obroku v kakšni kitajski restavraciji.
Navdušena bi bila, če bi se s takšno gorečnostjo, kot za študentske bone, prizadevali za izboljšanje kvalitete študija. Toda zagnanost se očitno ustavi ob siesti po krepkem obroku v kakšni kitajski restavraciji.
Študentje in eksotične restavracije
Priznam, sama nisem največja porabnica študentskih bonov in bi brez težav lahko nadaljevala s svojim študentskim življenjem tudi brez njih. Morda ima kaj pri tem tudi dejstvo, da prihajam iz Ljubljane, in se zato včasih raje podam za domači štedilnik kot pa za burek v pekarno. Sem pa prepričana, da bi lahko naša slovenska študentarija uspešno spisala svoje diplomske in magistrske naloge brez večernega obiskovanja raznoraznih mehiških in drugih eksotičnih restavracij.
Gostinci, pa brez zamere, ne ciljam na kvaliteto vaše ponudbe. Želela bi si zgolj bolj jasne ločitve, kaj spada pod sofinanciranje študija, oziroma izobraževalnega procesa ter kaj pod osebne potrebe posameznika.
Študentje v tujini o študentskih bonih nimajo pojma
Imela sem srečo, da sem se tekom študija imela možnost izobraževati na dveh tujih univerzah. V nobeni izmed držav, v katerih sem bivala po več mesecev, koncept "študentskih bonov" preprosto ne obstaja in moja obrazložitev tega slovenskega fenomena med tamkajšnjimi študentskimi kolegi mi je ponavadi vzela kar nekaj minut.
In verjetno večini mojih poslušalcev še vedno ostaja nerazumljiva. Če si lačen, greš v trgovino ali pa študentsko menzo. Si zaželiš mehiške ali japonske kuhinje? Pojdi in si kupi sam.
So bili pa za to na voljo pošteno založena univerzitetna knjižnica, za študente odprta od ranega jutra ter vse do polnoči ter zagreti profesorji, vedno pripravljeni pomagati mladim z željo po znanju.
Študentje in študij!?
Morda se 2,63 evrov subvencije na delovni dan res sliši malo. Toda pomnožite drobiž s številom slovenskih študentov, in že se nabere več kot 200.000 evrov dnevne subvencije. Gre za več kot štiri milijone evrov mesečno!
Si predstavljate, da bi ta znesek vložili v univerzitetne ustanove, v raziskovalne projekte, izpopolnjevanje programov, ki bi doprinesli k večji zaposljivost mladih, v dodatno izobraževanje profesorjev in študentov?
Ah kje, namesto tega se vsak študent raje pogladi po svojem trebuščku. Saj je fajn imeti popust v restavraciji ali pa sploh brezplačno kosilo ... In si s tem pljuvati v lastno skledo.
Zanima me, če se bo kdaj slovenska študentarija tako odločno zbrala in zbirala podpise še za kaj drugega. Denimo v zvezi s podaljšanjem obratovalnega časa v kakšni knjižnici ali v protest ali podporo kakšnemu univerzitetnemu docentu ali profesorju, ki bi lahko doprinesel k njihovem znanju.
Povezani članki
Zadnje objave

Anketa POP TV, ki lahko močno skrbi Golobove
25. 9. 2023 ob 7:41

Poteze golobje večine so praktično uresničenje mita o vladavinah Janševih vlad
24. 9. 2023 ob 18:08

Pozabljena domovina krščanstva ponovno na udaru
24. 9. 2023 ob 10:21

Kako so naši predniki zmogli zgraditi toliko cerkva in jih bogato okrasiti?
24. 9. 2023 ob 6:31

Odzivi na »čiščenje« po TV Slovenija: »Tako politično in enoumno ni bilo še nikoli«
23. 9. 2023 ob 18:16
Ekskluzivno za naročnike

Levi predsodki do Romov
21. 9. 2023 ob 11:46

»Prata« v zeliščni omaki
21. 9. 2023 ob 11:39
Prihajajoči dogodki
SEP
26
Pričevalci: Almira Abolnar
22:50 - 02:15
SEP
27
Plečnik in a-cappella: Mešani pevski zbor Obala Koper
20:30 - 22:00
SEP
28
OCT
01
Intervju: mag. Branko Cestnik
21:00 - 21:55
Video objave

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46

Odmev tedna: Zelene norosti
15. 9. 2023 ob 19:31
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
6 komentarjev
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Študentski boni? Večino štipendije, za povečevanje katere sem skrbel z odličnimi ocenami pri najlažjih predmetih, katerih nihče drug ni vzel resno, sem moral dati za mesečno vozovnico za avtobus. O kakih bonih ni bilo ne duha ne sluha. V službi pa sem videl, da po njih sega moj zaposleni in dobro plačani šef, izredni študent, češ, saj mi kot študentu pripadajo. O denarnem in socialnem statusu študentov ne bi pisal. Navedem pa naj, da jim ta država posredno krade po desetletje življenja, v katerem bi morali doštudirati - seveda iskano zaposlitveno področje - lahko tudi doktorirati, pridobiti temelje za življenje in ustvariti družino. Ni potrebno, da imajo že takoj vse, saj potem sploh nimajo več življenjskega in poklicnega cilja. Vse nezaslužene bonitete so jim v škodo, tim. študentsko delo pa je korist le za delodajalca. Celo država je močno oškodovana zaradi njega. Skupna ugotovitev vsega skupaj pa je, da smo kot država poslovno površni, neuspešni in nismo spoštovani v tujih poslovnih okoljih, saj nekaterim, ne glede na prizadevanje in uspeh, zaradi statusa kar pada z neba. Ali ne bi bilo prav, da si to zaslužijo?
Rajko Podgoršek
Sistem študija v Sloveniji je ena izmed glavnih anomalij te države. Cel kup nezaposlenih diplomantov, padajoča kvaliteta. Trg seveda na koncu pove svoje. Katere diplome se ceni in s katerimi znanji je možno zaslužiti. Posegi, ki bodo kmalu potrebni, bodo drastični: drastično zmanjšanje vpisnih mest, uvedba šolnin itd.
Kraševka
KATJA ALI SE MOGOČE PREDAVANJA ZAČNEJO OB 7 URI ? Ali ste na fakulteti 15 ur. Sama mislim da ne. Če pa se predavanja pozno začno, je tu drugi problem. Stari nonoti so nas učili: " Če hočeš veliko narediti, moraš dan iskati zjutraj in ne zvečer ! "
Pa še to, če imate neprestano predavanja, bi morale biti na fakulteti organizirane menze in ne bi izgubili skoraj nič časa za prehrano. Mislim, da gostilne, kjer bi se študenti zbirali na glavnem obroku dneva šele ob 22 uri, niso dobra rešitev. Torej dan se začne zjutraj, konča pa zvečer - noč je namenjena počitku. To je red, ki je zagotovilo uspeha
katka.ceglar
Dragi moji. Vedite da na filozofski fakulteti potekajo predavanja do pol 10h zvečer. Nekateri študenti imajo neprekinjeno predavanja od jutra do večera in je včasih težko vmes še jesti.
Kdor ni iz Ljubljane, si mora plačati stanarino in hrano. Poleg tega pa še hoditi na predavanja in se učiti. Zakaj ne omogočiti študentu, ki ni iz Ljubljane kvalitetnega študija tako, da se ga finančno podpre, da bo dejansko lahko kvalitetno študiral, ker bo imel za to dovolj časa.
Tu je en kup dejavnikov, na katere dragi moji komentatorji pozabljate.
Kraševka
Veronika zelo dobro razmišljanje. Tudi jaz mislim, da bi bilo boljše za študente, da bi jedli v menzah, kot po gostilnah. Pravijo, da po 18 uri ni dobro jesti - tako, da bi bilo dovolj, če bi boni veljali do 19 ure, potem pa bi se šli študenti lahko učit.
Oblast ima rada študente na svoji strani, zato pa jim daje te bonitete. Dobro pa bi bilo, da bi oblast vršila kontrolo nad UNIVERZITETNIMI profesorji. Ti imajo študente le kot objekte na katerih služijo. Mislim, da se profesorji premalo trudijo v podajanju snovi in razlago študentom. To prevečkrat puščajo asistentom.
Profesorji PA SE UBADAJO Z RAZNIMI PROJEKTI, KI JIH IMAJO ŠE KOT DODATNI ZASLUŽEK. HODIJO OKROG - PA NE ZARADI ŠTUDENTOV, AMPAK ZARADI SEBE IN SVOJEGA ZASLUŽKA. TUDI V VSAKOKRATNI VLADI JIH JE VELIKO. Delovno mesto na fakulteti pa jih čaka. Kaj se godi s študenti pa je njihova zadnja briga. Poznam profesorja, ki bi bil že lahko v pokoju, toda ne, poleg nekaj predavanj še veliko služi z raznimi PROJEKTI in potuje po svetu. Zakaj ni določena starost, do katere to počne. Zakaj vlagati v starega, namesto, da bi dali priložnost MLADIM.
So med temi profesorji tudi dobri in požrtvovalni. Tem vsa pohvala - ampak mislim, da jih je manj od polovice.
Ali na univerzi usposobijo ekonomiste, da bi bili sposobni začeti sami z določeno dejavnostjo. Mislim, da ne. Saj so skoraj vsi profesorji le na državnih jaslih in ne vem, če vedo kaj je pravo delo. Oni rabijo le dodatke za stalno pripravljenost. Vprašam se ALI LAHKO PRIDE ŠTUDENT DO PROFESORJA; ZA KAKO POJASNILO ?
Torej, zanje je bolje, da študente usmerjajo k bonom za določeno gostilno, kot, da bi skrbeli, da bi študentom z razlago pomagali, da opravijo IZPITE.
Na mladih svet stoji, je vedno veljalo in bi moralo tudi danes. Poleg znanja, je pomembno, da študentom damo možnost, da se oblikujejo v pokončno in moralno osebo. Gostilne in študentski ŽURI, pa tega žal ne dajejo.
Včasih so bile v cerkvi pri tromostovju ŠTUDENTSKE MAŠE, po maši pa kulturno druženje. Znanje je dobro, če se prepleta tudi z duhovnim. Sicer se kmalu ne bo več ločilo kaj je moralno in kaj ni. Profesorji pa bi morali biti temu vzgled.
AlojzZ
Študentsko delo je anomalija in škoduje rednemu delu. Toda oblast ga potrebuje, da z njim škoduje ljudem. To je vendar cilj Satana.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.