Kaj je Slovencem povedal Jordan B. Peterson (video)

Foto: Aleš Čerin
POSLUŠAJ ČLANEK
Pravzaprav je zelo primerno, da je dr. Jordan Peterson prišel v Slovenijo ravno na volilno nedeljo.  Govoril je namreč o tem, da je nujno izstopiti iz miselnosti žrtve, ki se ji slabe stvari kar zgodijo. In da se ne smemo predati razmišljanju, da sami ne moremo ničesar spremeniti. Tako je pravzaprav z nekoliko drugačnimi besedami povedal: »Vsak glas šteje!«

Nedeljski nastop na Gospodarskem razstavišču je bil prvi nastop svetovno znanega profesorja v državah Srednje oz. Južne Evrope. Kako priljubljen je pri nas, dokazuje dejstvo, da so udeleženci 1.800 vstopnic nemudoma razgrabili. Ker je predaval zastonj, so morale biti te brezplačne – če Peterson ne zaračuna nastopa. namreč tudi organizatorji ne smejo zaračunati vstopnine.

A obenem je kljub (ali prav zaradi) brezplačnih vstopnic kakšen posamičen sedež ostal prazen, saj tistega, kar dobimo zastonj, včasih ne znamo ceniti dovolj, da bi se iz hiše podali tudi, če se nam ravno ne ljubi. Nepošteno do tistih, ki so si na njegovo predavanje res želeli, tako močno, da so bili na črnem trgu za vstopnico pripravljeni odšteti tudi do 100 evrov.

Profesorja je pred prihodom na oder napovedala Mojca Mavec, ki je tudi razložila pravila glede fotografiranja in snemanja dogodka, nato pa prepustila besedo gostu. Publiki, v kateri je bilo ogromno mladine, je dr. Jordan Peterson eno uro zbrano predaval, nato odgovoril še na nekaj vprašanj ter na koncu podpisal knjige in se srečeval z dolgo vrsto oboževalcev.

Imate več vpliva, kot si mislite!


Foto: Aleš Čerin


Nagovor je začel z besedami, da je vesel tega dogodka, saj je prvič na obisku v deželi, ki je bila nekoč za železno zaveso. Našo preteklost se po njegovem mnenju tudi v spoliranem mestnem jedru da še vedno opaziti. Izpostavil je spomenik na Trgu republike, ki je po njegovih besedah tipičen prikaz »brutalne estetike tistega krutega obdobja«.

Nato pa je spregovoril o tem, kako je sam preučeval totalitarizem in zakaj ga je ta ideja tako zanimala. Spraševal se je namreč, kako je lahko prišlo do takšnih grozot, ki so se dogajale v preteklem stoletju znotraj totalitarnih sistemov.

Ugotovil je, da so totalitarizme omogočali ljudje, saj so s svojo pasivnostjo sodelovali. Prepričan je, da vsak posameznik, preden sprejme neko odločitev, vsaj okvirno razume, h kakšnim posledicam bo vodila. »V 20. stoletju pa se je ogromno posameznikov požvižgalo na posledice svojih dejanj,« je dejal. Dodal je še, da sta trpljenje in sovraštvo dve neizogibni kategoriji našega življenja. »Bolečina je absolutna resnica,« celo pravi. Kar niso ravno lahke besede, ki bi pobožale nežno milenijsko srce. Da ga mladi kljub temu tako radi poslušamo, je dokaz, kako to generacijo žeja po tem, da nam nekdo postreže z resnico. Hkrati pa nas tudi spodbudi,  da v življenju sprejemamo odločitve, ki bodo peljale stran od trpljenja. Da bo tudi iz trpljenja zraslo nekaj dobrega.

Zdelo se je, da nas profesor spodbuja, da izstopimo iz občutka nemoči, kot da ne moremo ničesar spremeniti. »Prav zato predavam,« je poudaril, »ker želim ljudem povedati, da imajo več vpliva na svoje življenje, kot si mislijo.«

Na vprašanje iz publike, kako govoriti z ljudmi o pomembnih, resnih temah, je profesor odgovoril: »Najlažje z zgledom. Če so namreč ljudje nasprotnega mnenja kot vi, jih prepričevati z besedami nima smisla, saj vašega govorjenja najverjetneje niti ne poslušajo. S svojim življenjem pa jim lahko pokažete, da se da tudi drugače, predstavite jim boljšo zgodbo.«

Nekaj, kar zaznate kot problem, je s tem tudi vaš problem. Začnite ga reševati!


Odgovor na drugo vprašanje, kako se odzvati na nostalgijo po komunizmu, ki je pri nas še vedno zelo prisotna, je začel z zgodbo o izhodu Izraelcev iz Egipta. Poudaril je, da bi se ljudje morali zavedati, da konec tiranije ne pomeni še nujno boljšega življenja – včasih se ljudem zdi celo obratno, saj jim je tiranija dajala vsaj nek red, ki ga, ko so svobodni, nimajo več.

»Nekaterim ljudem se toži tudi po nevednosti, ki je sedaj nimajo več,« je opozoril, in zaključil: »Pot iz nostalgije je ustvarjanje takšne prihodnosti, kakršno si želiš, saj je zagotovo boljša kakor pa mrtva, hladna roka preteklosti.«

Na vprašanje, kaj si misli o Žižku, je na kratko odgovoril, da bi se z veseljem soočil z njim.

Zaključil pa je z odgovorom na vprašanje, kakšna naj bo vloga moških v današnjem svetu. Kot že mnogokrat na svojih predavanjih, je poudaril, da moški morajo biti nevarni. In jih spodbudil, naj svojo moč uporabijo za reševanje problemov, s katerimi se v življenju srečajo, naj se ne pretvarjajo, da to ni njihova odgovornost.

Lahko smo hvaležni, da živimo sočasno s tako velikim umom, kot je profesor Jordan Peterson, še bolj pa, da je dobesedno žrtvoval svoj že tako skopo odmerjen prosti čas in brezzplačno nagovoril Slovence. Zdaj pa je čas, da njegove navdihe spremenimo v svoja dejanja in si ustvarimo prihodnost, kakršno si želimo.

Oglejte si predavanje Jordana B. Petersona v Sloveniji (posnetek je pripravila Družina)

https://www.youtube.com/watch?v=LqpA_H2RCwE



Privoščite si knjigo dr. Jordana B. Petersona 12 pravil za življenje. Ampak pazite, lahko vam spremeni življenje! :)

V knjigarni Iskreni (klik!)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27