Kaj ima Jordan B. Peterson povedati Slovencem?

Narava našega naroda je taka, da raje prisluhnemo tujcu kot rojaku. Kljub dejstvu, da Slovenci lasten intelektualni kapital res premalo cenimo, nas ta poteza našega nacionalnega značaja tokrat ne bo zapeljala na kriva pota, saj velja tujcu, ki prihaja k nam v goste ta teden, dobro prisluhniti.

To nedeljo, 18. novembra, bo namreč na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predaval profesor Jordan B. Peterson. Čeprav je bil dogodek takoj razprodan, nam obljubljajo, da si bomo tisti, ki smo ostali brez vstopnic, posnetek Petersonovega nastopa lahko naknadno ogledali prek domene YouTube (povezava še ni znana).



Kanadskega profesorja in kliničnega psihologa, ki je pred dobrima dvema letoma z odločnim nasprotovanjem uvedbi zakona Bill C-16 v Kanadi, ki po njegovem mnenju krši svobodo govora, vzbudil pozornost svetovne javnosti, smo imeli Slovenci priložnost spoznati v intervjuju, ki ga je z njim za Razpotja opravil Luka Lisjak Gabrijelčič, o njem je bilo napisanih že več časopisnih člankov, od pomladi pa je (tudi v spletni trgovini Iskreni) na voljo tudi slovenski prevod njegove najnovejše knjižne uspešnice 12 pravil za življenje: Protistrup za kaos. Izid Petersonove knjige v slovenščini je dal povod za zanimivo razpravo, te pa se lahko nadejamo tudi ob avtorjevem bližnjem obisku v slovenski prestolnici.

Peterson je oster kritik nihilizma in postmodernizma, kateremu  pripisuje krivdo, da sodobne univerze v zahodnem svetu mladim ne privzgojijo več sposobnosti za samostojno kritično mišljenje in jasno izražanje lastnih idej

Peterson je oster kritik nihilizma in postmodernizma. Slednjemu pripisuje krivdo za to, da sodobne univerze v zahodnem svetu mladim ne privzgojijo več sposobnosti za samostojno kritično mišljenje in jasno izražanje lastnih idej, temveč jih indoktrinirajo v promotorje progresivne politične agende. Postmodernistični svetovni nazor, tako Peterson, temelji na predstavi sveta kot Hobbesovske nočne more, v kateri se različne identitetne skupine spopadajo za premoč. Postmodernizem tudi ne verjame v prosti trg in iskanje konsenza skozi dialog.

Naštete lastnosti danes tako vplivne filozofske usmeritve imajo za posledico poskuse "regulacije" svobode govora, uvajanje raznih kvot in karakterne diskvalifikacije drugače mislečih.

Da pa ne zapademo pregloboko v kritiziranje, se spomnimo na šesto pravilo Petersonove knjige, ki veli, naj najprej popolnoma spravimo v red svoj dom, preden kritiziramo svet okrog sebe. V ta namen je Peterson razvil spletni program Self Authornig Suite (za samopomoč pri urejanju lastnega življenja. Vaje so sestavljene iz štirih delov, od katerih nam prvi s pisanjem avtobiografije omogoči, da spravimo v red zgodbe, ki jih pripovedujemo o sebi in z njimi interpretiramo svet okrog sebe. V drugem in tretjem delu, ki sta posvečena sedanjosti, se soočimo s svojimi hibami in spoznamo svoje vrline. Zadnji del pa je posvečen prihodnosti, saj nam le jasne vizije omogočajo prebroditi težave, ki nam jih na pot prinese življenje.

Ali kot bi rekel Petersonu ljubi filozof Friedrich Nietzsche: "Kdor ve, zakaj živi, lahko prenese skoraj vsak kako."

V času globalizacije, ki ogroža našo suverenost in samobitnost, je za Slovence kot narod gotovo najpomembnejše Petersonovo prvo pravilo: »Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni«.

Kaj pa lahko Peterson sporoči Slovencem kot skupnosti?

Za prihodnost skupnosti kot je narod, je na paradoksalen način dobro, da so si njeni člani enotni glede lastne preteklosti in neenotni glede skupne prihodnosti. V tem oziru bi nam Slovencem Jordan B. Peterson lahko svetoval, kako poiskati konsenz glede naše preteklosti, da bi jo sprejeli in se z njo pomirili. Le tako bomo svobodneje zadihali v sedanjosti ter se posvetili razpravi o skupni prihodnosti.

Po drugi strani lahko z upoštevanjem Petersonovega devetega pravila za življenje: »Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne«, tudi na Slovenskem spodbudimo kulturno razpravo o naši skupni prihodnosti.

V času globalizacije, ki ogroža našo suverenost in samobitnost, pa je za Slovence kot narod gotovo najpomembnejše Petersonovo prvo pravilo: »Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni«. Kot smo namreč slišali pred nedavnim, je Slovenija na zadnjem mestu po vplivu znotraj Evropske unije, čeprav je nekdaj veljala za njeno »vzorno učenko«. V nezavidljiv položaj na repu lestvice dominantnosti bi nas lahko pripeljala tudi naša sključena drža s povešenimi rameni, udrtimi prsmi in sklonjeno glavo, kot bi rekel Peterson.

Za povrnitev (samo)spoštovanja se Slovenci postavimo v pokončno držo, ki nam bo priskrbela več serotonina in s tem poguma, da se bomo končno znali postaviti zase in reči tudi odločen »Ne!«, ko bodo kršeni naši vitalni nacionalni interesi.