V zadnjih tednih smo bili v Ljubljani priča številnim protestom meščanov in Slovencev, ki ne prihajajo iz glavnega mesta. Videli smo, kako so najprej šli na ulice gasilci, za njimi pa še zdravstveni delavci. Istočasno je bil trg Republike dvakrat prizorišče shoda gibanja Glas upokojencev, ki ga vodi nekdanji poslanec SDS in župan Tržiča Pavel Rupar.
A če so bili ti dogodki posledica napak državne politike, poteka v Ljubljani burno dogajanje tudi na lokalni ravni. Kontroverzna gradnja kanala C0 in upad demokracije v ljubljanskem mestnem svetu sta povzročila politični in javni upor proti politiki ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Kako si lahko razložimo vse te ljubljanske dogodke? Del odgovora lahko najdemo v rezultatih lanskih državnozborskih in lokalnih volitev ter referendumov. Kot so že ugotovili številni politični analitiki, je slovenska desna sredina na lanskih volitvah in referendumih predvsem v urbanih območjih doživela hud strateški in taktični poraz. V Ljubljani je desna opozicija na volitvah nastopila brez skupnega močnega županskega kandidata, medtem ko so v manjših mestih slavili kandidati socialnih demokratov (Ptuj, Jesenice, Kranj, Velenje, itd.).
Čeprav je del desne sredine priznal, da je sedaj prišel čas za preobrazbo pomladnega tabora, smo na desno sredinskem polu poslušali stare mite slovenske politike v obliki tviteraških argumentov. Nekateri so krivili »etnično« pripadnost urbanega prebivalstva, medtem ko so drugi obtožili slovensko medijsko krajino. Da priimki Slovencev še ne določajo njihove politične barve, verjetno ni treba posebej razlagati. Poleg tega upam, da se desna sredina še vedno spominja zgodovinskih zmag, ki so bile dosežene v veliko bolj neenakopravnih medijskih in družbenih razmerah kot danes.
Prebivalstvo slovenskih mest seveda ni avtomatično bolj »levo«. Dokaz, da desna sredina lahko doseže zmage tudi v urbanem okolju, je pred kratkim dala nemška Krščanska demokratska zveza (CDU), ki je dosegla zgodovinsko zmago na ponovnih lokalnih in deželnih volitvah v tako rekoč »rdečem« Berlinu.
Na črno pobarvan rdeči Berlin
Pred tremi tedni (12. februarja) so v glavnem mestu Nemčije potekale lokalne in deželne volitve (Berlin je ena od treh t.i. mestnih dežel Nemčije). Berlinčani so se po dveh letih še enkrat podali na volišča zaradi administrativne katastrofe, ki se je zgodila na volitvah leta 2021. Takrat so v Berlinu istočasno potekale državnozborske in deželne volitve, kar je preobremenilo volilno infrastrukturo in povzročilo kopico težav (med drugim so zmanjkale glasovnice za nekatere stranke). Deželno ustavno sodišče je zato razveljavilo volitve in odredilo njihovo ponovno izvedbo.
Škandalozna organizacija prejšnjih volitev je bila slaba popotnica za berlinsko Rot-rot-grüne (rdeče-rdeče-zeleno) vladno koalicijo, ki se je na koncu spremenila v odločilno kapljico čez rob in prevrnila vazo polno nekdanjih problematik Berlina. Nemško glavno mesto je znano po svojih finančnih in stanovanjskih težavah, hkrati pa je tudi simbol evropske mladinske in alternativne kulturne scene. Slednje je omogočilo zgodovinsko zmago CDU, ki je na teh volitvah dobila največ glasov in s tem zavzela prvo mesto, česar ta stranka ni doživela že od leta 1999. Najpomembnejši razlog za uspeh CDU ne leži samo v napakah prejšnje deželne vlade, ampak predvsem v strankini strategiji in samem kandidatu.
Deželni in mestni voditelj CDU Kai Wegner je že dolgo časa vpleten v berlinsko politiko. In čeprav je bil velik kritik vseh treh vladnih strank, je sam znan tudi po svojih liberalnih stališčih. Leta 2017 je na primer v nasprotju s svojo stranko glasoval za legalizacijo porok istospolnih oseb v Bundestagu. Na letošnjih volitvah je popeljal stranko na platformi reda in miru, s čimer je prepričal volivce iz vseh delov Berlina.
Podobno v Ljubljani že dolga leta obljublja župan Zoran Janković in čeprav je v Sloveniji izven glavnega mesta sinonim za Metelkovo in druge kraje ljubljanskega nočnega življenja, je sam že dolga leta na nasprotnem bregu. Njegove obljube o mirnih nočeh in zaprtju »kulturnih« zapuščenih stavb na Metelkovi že mnogo pred mestnimi volitvami prepričajo starejše ljubljanske meščane, da mu namenijo svoje glasove.
Kljub temu se CDU v Berlinu spopada s podobnimi težavami kot naša desna sredina v Ljubljani. Za večino v mestnem deželnem parlamentu sicer CDU potrebuje koalicijskega partnerja, saj je prejšnja koalicija kljub velikim izgubam še vedno obdržala večino. Obstaja sicer možnost, da bo CDU oblikovala deželno vlado s socialdemokrati, ki jih vodi Franziska Giffey, a ima slednja težave pri prepričevanju stranke za takšno odločitev.
V Pragi na Češkem se je desna sredina takim težavam izognila že pred leti, ko so državna vodstva teh strank dala večjo avtonomijo svojim odborom v glavnem mestu. Tudi v Ljubljani bo desna sredina morala najti partnerje na levi sredini, če bo želela sodelovati v mestni vladi. V sedanjem mandatu mestnega sveta sta se mestna svetnika stranke Vesna in Piratov doslej pokazala kot edina konstruktivna predstavnika leve opozicije, medtem ko sta Levica in SD sledili in se dejansko pridružili županu Jankoviću in lokalnim Svobodnjakom.
Janković znova razkazuje svojo avtoritarnost.
"V tej sobi cirkusa, ki se dogaja v DZ, ne bo." pic.twitter.com/LsunEkxanv
— Piratska stranka (@piratskastranka) February 9, 2023
Seveda bo napočil tudi dan, ko na ljubljanskem gradu ne bo več vladal Jankovič. Kljub temu čakanje na konec njegovega večnega mandata za mestno desno sredino politično ni zdržna opcija.
Zgodba iz Zagreba
Seveda bo napočil tudi dan, ko na ljubljanskem gradu ne bo več vladal Jankovič. Kljub temu čakanje na konec njegovega večnega mandata za mestno desno sredino politično ni zdržna opcija. Zato bi se desna sredina morala že sedaj vprašati, kako bo izgledala post-Jankovićeva Ljubljana.
Odgovora na to vprašanje nam ni treba iskati daleč, dovolj je pogled v politično dogajanje v glavnem mestu naših južnih sosedov. Tam je med leti 2000 in 2017 vodil mestno upravo kontroverzni župan Milan Bandić. Ta je umrl na prestolu, še preden sta desna ali leva opozicija postali pripravljeni na volilno zmago nad njim. Politični vakuum je hitro zapolnila stranka Možemo!, ki je bolj ali manj ekvivalent naše Levice. Stranka je praktično čez noč zrasla iz 3 na 23 mestnih svetnikov, medtem ko je v drugem krogu volitev njihov županski kandidat Tomislav Tomašević slavil s skoraj dvotretjinsko večino. Istočasno je zagrebška desna sredina ostala razdeljena in popolnoma nepripravljena na tektonske politične premike, ki so se takrat zgodili.
Prav je omeniti, da so seveda razmere v Ljubljani v veliki meri drugačne kot v omenjenih mestih, a zgodbe iz glavnih mest Srednje Evrope so lahko opomin pomladnemu taboru, da čas sam Ljubljani ne bo prinesel desnosredinskega župana.
“Čeprav je del desne sredine priznal, da je sedaj prišel čas za preobrazbo pomladnega tabora, smo na desno sredinskem polu poslušali stare mite slovenske politike v obliki tviteraških argumentov.”
Zakaj del desne sredine, ki je začutil potrebo po preobrazbi pomladnega tabora, ni v Ljubljani zmagal ali dosegel omembe vreden volivni izkupiček že na zadnjih volitvah? Tudi v Berlinu niso CDU pomagale k zmagi ostale desne stranke, ki so se borile vsaka zase.
Morda pa ambiciozni del desne sredine, ki hoče preobraziti pomladni tabor, še ne ve, da z naslonitvijo na post komunistične leve stranke ni mogoče zmagati ne v Ljubljani in ne kjerkoli v Sloveniji.
Pronicljivo kot vedno, Mefisto.
Slovenci bi radi bili Evropejci, ampak ne vedo kaj to je. Ker poznajo Evropo le kot turisti in potrosniki. Zato so slovenski socialni demokrati nekaj drugega kot evropski socialni demokrati. In slovenski krscanski demokrati so nekaj drugega kot evropski krscanski demokrati. Edino slovenski komunisti (levica) in slovenski ta desni so isto kot evropski onega.
@MEFISTO
“z naslonitvijo na post komunistične leve stranke”
Kaj bi to pomenilo?!? in kje vidite naslonitev?!?! Če vas prav razumem, morajo zdej vsi desnosredinci špilat užaljene Metke, ker niso zmagali in niso v vladi.. ter seveda govorit z nikomer in ploskat ter prikimavat nerganju določenega Janeza.
Gregor, z naslonitvijo sem uporabil milejši izraz za zavrženo kolaboracijo.
Če ste hoteli to slišati, sem vam z veseljem ustregel.
@MEFISTO
“ok kolaboracijo” Sem razumel izraz samo vzroka. Kolaboracija je po sskj sodelovanje z okupatorjem. Tle boste morali pojasniti cel kup stvari, ker ničesar ne razumem… se ne smejo pogovarjat, ne sodelovati, ne s kom? s 60% prebivalstva, ki ga vi imenujete okupatorji? Dejte prosim pojasnit marsikaj tu ni jasno:
To da je nemškim krščanskim demokratom uspela volilna zmaga v rdečem Berlinu, je samo posledica tega, ker so se odrekli svoji krščanskosti.
Citat iz članka;
“…je sam znan tudi po svojih liberalnih stališčih. Leta 2017 je na primer v nasprotju s svojo stranko glasoval za legalizacijo porok istospolnih oseb v Bundestagu.”
Torej ne gre za nobeno zmago desnice, ampak za zmago rdeče ideologije v vseh strankah. V bistvu ni več pomembno katera stranka zmaga na volitvah, vedno bo to nekaj rdeče protikrščanskega. CDU naj kar izbriše svoj C iz imena.
Če bi upoštevali mnenje avtorja članka, bi v Ljubljani, za zmago nad Jankovičem, NSI in SDS morali narediti poklon pred Kidričevim spomenikom, Zore pa bi moral narediti kliniko za splave in odpreti svoje cerkve mavricam.
Mocno se motite. Krscanskost je v Nemciji samo krscanskost in nic drugega. Razen prav desnih in prav levih se od krscanskosti nihce ne distancira, ampak iz tega tudi ne dela politike. Krscanskost je morala, ne politicna kategorija.
Obe, do pred kratkim dominantni stranki, SPD in CDU sta ljudski stranki, levost ali desnost nista pomembni, ker je to izgubilo prvotno vsebino. Treba se bo navaditi opustiti te predikate levo/desno, se posebej v Sloveniji, kjer so uradni levi pravzaprav klasicni desni (=kapitalisti).
Da imam glede krscanskosti prav, prica ze dejstvo, da sedanji predsednik republike ob cerkvenih praznikih redno prediga v cerkvi. Kot politik, ki je deklariran kristjan. Politicno je pa socialist, SPD.
Potrdili ste moje mnenje, nemška krščanskost je samo “krščanskost”, lupina nikogar ne zanima. Govoril sem o vsebini. Krščanskost je sledenje svetemu pismu in katekizmu. Ne more krščanki politik dopoldne uzakoniti istospolnih porok, zvečer pa k procesiji.
Sicer pa, istospolne poroke so tako nepomembna rec, da res ni bilo potrebe omenjati jih v svetem pismu.
Imate prav.
Ko desna stranka “PRODA” svoja načela Levici, potem ni več Desna.
Toda v bodoče bo verjetno vseeno potrebno sestaviti ŠIRŠO koalicijo, kot jo je že sestavil Peterle.
Ko je širša koalicija, se vsaj določeni predlogi VSKLAJUJEJO in ne gredo v prevelike skrajnosti.
Najslabše možno je sedaj (s pomočjo USTAJNIKOV) nastalo z GOLOBIZMOM, kjer so se združili ekstremni Levičarji in “borci za privilegije”, ki so skupaj sestavili VLADO.
Sedaj pa samo GAZIJO vse, kar je Samostojna Slovenije DOBREGA uspela narediti v zadnjih 30 – letih.
S to vlado samo NAZADUJEMO in čudi me, da je opozicija – NEENOTNA, pri dajanju poodpisov tako za eno, kot drugo – INTERPELAVIJO.
Te “igre” pa tudi ne odobravam.
Pokazalo se bo, kdo od prvakov strank bo popustil in pokazal, da je pametnejši od drugega?
A ni JJ najpametnejši politik v Sloveniji i šire? Če odmislimo Kučana, ki ga vedno nadmudri.
Naše večno opozicijske stranke so tako presneto nesposobne, da jim v vseh teh letih županovanja Jankoviča najti in pripraviti vsaj enega kandidata, ki bi prišel v drugi krog. Še več, 99% ljubljančanov se niti ne moremo več spomniti imena kandidatov, ki so nastopili proti Jankoviču. Kakšna revščina!
A veja ta kritika samo za SDS ali bognedaj tudi za Novo Slovenijo?
Cincanje NSi o tem ali podpreti interpelacijo proti sprevrženi vladi R.Goloba, pove vse tudi o ljubljanski t.i. desni sredini.
Še huje, odklanjajo tudi podporo ustanovitvi paralmentarne preiskovalne momisije, ki naj bi raziskala preteklo poslovanje GEN i in priljbljenega predsednika vlade Roberta Goloba, ker ne morejo razumeti, da so podpise dolžni volivcem in ne SDS, čeprav bi preiskovalna komisija marsikaj postavila na pravo mesto.
Za GEN i in premierom se namreč skrivajo neslutene malverzacijem, ki močneje, kot si mislite, vplivajo na standard ljudi in uspešnost gospdarstva.
Mefisto, teorija, da so vedno krivi drugi, nikoli ne drži.
Slovenski pregovor pravi: Vsak je sam svoje sreče kovač.
Jezus je rekel: kar seješ, to žanješ.
Tudi desnica, ki jo je skozi tranzicijo vodil v propad Janša, žanje, kar je sejala.
Potiho se ve, da Janković teh LGBT v resnici ne mara. Uspel je ravno toliko dati vsem nekaj, da je obdržal ravnotežje v svoj prid. Desnica je pozabila na ponižane in razžaljene, ki so k nam prišli v sedemdesetih letih iz bivših republik. Ti ljudje so prišli k nam, ker doma niso imeli možnosti za preživetje, danes so v skupini upokojencev z najnižjimi pokojninami. Ti ljudje so se večinoma zelo dobro vklopili v naš način življenja. Desnica je pozabila, da povratka v čas pred 2 svetovno vojno ni.
Naši pa še kar po nasvetih ta mauga o žlahtni konservativni stranki, ki so deluje s skrajno levico in jo podpira..
Slovenska desnica bo morda kdaj zmagala v Ljubljani, ko bo postala enaka levici. Poudarek je na morda.
Morda bo zmagala tedaj,
– ko bo postala nacionalno in versko indiferentna,
– ko bo prevzela ideologijo LGTB,
– ko bo prevzela socialno demagogijo levice,
in ne nazadnje,
– ko bo obsodila medvojno kolaboracijo ter
– ko se bo kot Fajonka poklonila Kidriču in ostalim revolucionarjem.
To pa bo nekje ob Sv. Nikoli.
Do takrat bo na županskih volitvah zmagal vsak kandidat, samo da ne bo desen.
Nisi omenil ali pa sem prezrl, mora biti desnica tudi občudovalka lika in dela tovariša Tita, ki si ganadvse cenil?
Ja, res sem pozabil na tvojega nekdanjega idola. Se opravičujem.
Ljubljana ni Berlin in Slovenci niso podobni Nemcem. Zato politične zakonitosti iz Nemčije tukaj ne veljajo. Tudi okolje, v katerem kdo deluje, je pri nas popolnoma drugačno kot v Nemčiji. Najprej imajo tam medijsko uravnoteženost, o kateri pri nas sanjamo že 33 let, pa se ji nismo niti za korak približali, potem na levici ljudje drugače reagirajo na napake svojih kandidatov kot na desnici. Tako kot levičarju ne škodi nobena zagrešena (in dokazana) lumparija, šolski primer za to je ravno Janković, lahko desnemu kandidatu močno škodi že visoka plača (primer Arhar), kakšen neroden tvit je za desnega politika katastrofa (primer Janša).
Ljubljana je že od leta 1945 rdeča trdnjava, tu so zbrani vsi pomembni komunisti, obenem pa je tretjina Ljubljančanov neslovenskega rodu. Čeprav so le-ti v svojih domovinah med seboj na smrt skregani, v Ljubljani vsi volijo Srbina Jankovića, tudi Albanci in Bošnjaki. V takih razmerah se desni kandidat ne more zmagati.
Seveda ne moremo biti slepi za napake desnih politikov, njihov razklanost, neenotnost, pasivnost in slabo kadrovsko izbiro njihovih vodilnih kandidatov. Tako smo v Ljubljani lahko videli kar solidne rezultate dveh desnih politikov (Primca in Tine Bregant), ki sta že dlje časa pravilno in uspešno nastopala v javnosti, čeprav za sabo nista imela močnih organizacij. Nasprotno se je slabo odrezal županski kandidat od SDS, ki je bil v javnosti povsem nepoznan in to kljub temu, da je SDS v Ljubljani dobro organizirana in številčna stranka.
Zakaj Slovenci niso podobni Nemcem oz. zakaj so si razlicni? Jasno, zaradi komunizma, ki se je zazrl v kosti in gene. Tudi zahodni Nemci so razlicni od svojih vzhodnih sorodnikov. Iz istega razloga.