Juncker o prihodnosti EU: potrebujemo obrambno unijo in samo enega kapitana!
Embed from Getty Images
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je imel danes v Evropskem parlamentu letni govor, v katerem se je v eni uri dotaknil vseh tem, ki jih smatra kot pomembne za EU in njene državljane.
Gre za vsakoletni dogodek - na prvem septembrskem zasedanju v Evropskem parlamentu predsednik Evropske komisije v govoru predstavi svoj pogled na stanje v Evropski uniji, na dosedanje dosežke in naloge, ki EU čakajo v prihodnjem letu in ni namenjen zgolj evropskim poslankam in poslancem, marveč vsem evropskim državljanom.
"Zdaj je pravi čas za gradnjo enotnejše, močnejše in bolj demokratične Unije do leta 2025," je povedal ter poudaril, da se je v zadnjem času pobrala tako evropska ekonomija, zmanjšala pa se je tudi brezposelnost.
Med načrti komisije je Juncker izpostavil pet predlogov za nadaljnje delo: krepitev trgovinske politike - vključno s sprejemanjem trgovinskim sporazumov z Avstralijo in Novo Zelandijo, novo industrijsko strategijo, nadaljevanje boja proti podnebnim spremembam, povečanje digitalne varnosti, poudaril pa je tudi pomembnost stalnega osredotočenja na migracije, pri čemer je poudaril, da Evropa ne sme pozabiti na solidarnost.
Želi si krepitve evrskega povezovanja ter obrambnega sodelovanja - natančneje za sodelujočo obrambno Unijo, ki bi bila v polnosti vzpostavljena do leta 2025. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra, za vzpostavitev evropskega denarnega sklada ter še za močnejši enotni trg.
Enotnost EU je pomembna predvsem pri trenutni tendenci po delitvi na vzhod in zahod - pri tem je poudaril, da mora EU dihati z obema pljučnima kriloma ter znotraj nje ne smejo obstajati drugorazredni državljani, drugorazredni delavci in drugorazredni potrošniki.
Poleg tega je predlagal združitev funkcije predsednika Evropske komisije ter Evropskega sveta v eno samo funkcijo. "Evropo bi bilo lažje razumeti, če bi ladjo krmaril samo en kapitan. Imeti samo enega predsednika bi bolje odražalo pravo naravo Evropske unije, ki je hkrati skupnost držav in skupnost prebivalcev," je povedal.
"Junckerjev govor je dosegel visoke ocene, vsaj med proevropskimi poslušalci, saj je bil močan ter zazrt v prihodnost, z močnim poudarkom na številnih ključnih prioritetah bloka," ocenjujejo govor pri bruseljskem mediju Politico.
"Kljub temu je velika verjetnost, da se večina njegovih načrtov ne bo premaknila naprej ali pa bodo izvedene v zmanjšani obliki. Kot pri vseh velikih odločitvah EU, je večina Junckerjeve vizije - vključno z njegovim pozivom po soglasju, potrebnem za velike odločitve - odvisna od soglasne podpore evropskih voditeljev," še piše Politico. Dodajajo še, da kar precej izkušenih spremljevalcev evropskih dogodkov meni, da ni zaznati pretirane želje po prenovi delikatnega sistema, ki ga je leta 2009 postavila Lizbonska pogodba.
"Razlika v jeziku je dobrodošla, vendar vsebine še ni," je govor ocenil EU Observer, ki je poudaril da močne besede o tem, da mora v Evropi obveljati vladavina prava potrebno podkrepiti tudi z dejanji, ki evropskim državljanom dajejo pravice, ki jim z zakonom pripadajo.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je imel danes v Evropskem parlamentu letni govor, v katerem se je v eni uri dotaknil vseh tem, ki jih smatra kot pomembne za EU in njene državljane.
Gre za vsakoletni dogodek - na prvem septembrskem zasedanju v Evropskem parlamentu predsednik Evropske komisije v govoru predstavi svoj pogled na stanje v Evropski uniji, na dosedanje dosežke in naloge, ki EU čakajo v prihodnjem letu in ni namenjen zgolj evropskim poslankam in poslancem, marveč vsem evropskim državljanom.
"Zdaj je pravi čas za gradnjo enotnejše, močnejše in bolj demokratične Unije do leta 2025," je povedal ter poudaril, da se je v zadnjem času pobrala tako evropska ekonomija, zmanjšala pa se je tudi brezposelnost.
Med načrti komisije je Juncker izpostavil pet predlogov za nadaljnje delo: krepitev trgovinske politike - vključno s sprejemanjem trgovinskim sporazumov z Avstralijo in Novo Zelandijo, novo industrijsko strategijo, nadaljevanje boja proti podnebnim spremembam, povečanje digitalne varnosti, poudaril pa je tudi pomembnost stalnega osredotočenja na migracije, pri čemer je poudaril, da Evropa ne sme pozabiti na solidarnost.
Želi si krepitve evrskega povezovanja ter obrambnega sodelovanja - natančneje za sodelujočo obrambno Unijo, ki bi bila v polnosti vzpostavljena do leta 2025. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra, za vzpostavitev evropskega denarnega sklada ter še za močnejši enotni trg.
Enotnost EU je pomembna predvsem pri trenutni tendenci po delitvi na vzhod in zahod - pri tem je poudaril, da mora EU dihati z obema pljučnima kriloma ter znotraj nje ne smejo obstajati drugorazredni državljani, drugorazredni delavci in drugorazredni potrošniki.
Poleg tega je predlagal združitev funkcije predsednika Evropske komisije ter Evropskega sveta v eno samo funkcijo. "Evropo bi bilo lažje razumeti, če bi ladjo krmaril samo en kapitan. Imeti samo enega predsednika bi bolje odražalo pravo naravo Evropske unije, ki je hkrati skupnost držav in skupnost prebivalcev," je povedal.
Močan govor, ki verjetno ne bo prinesel sprememb
"Junckerjev govor je dosegel visoke ocene, vsaj med proevropskimi poslušalci, saj je bil močan ter zazrt v prihodnost, z močnim poudarkom na številnih ključnih prioritetah bloka," ocenjujejo govor pri bruseljskem mediju Politico.
"Kljub temu je velika verjetnost, da se večina njegovih načrtov ne bo premaknila naprej ali pa bodo izvedene v zmanjšani obliki. Kot pri vseh velikih odločitvah EU, je večina Junckerjeve vizije - vključno z njegovim pozivom po soglasju, potrebnem za velike odločitve - odvisna od soglasne podpore evropskih voditeljev," še piše Politico. Dodajajo še, da kar precej izkušenih spremljevalcev evropskih dogodkov meni, da ni zaznati pretirane želje po prenovi delikatnega sistema, ki ga je leta 2009 postavila Lizbonska pogodba.
"Razlika v jeziku je dobrodošla, vendar vsebine še ni," je govor ocenil EU Observer, ki je poudaril da močne besede o tem, da mora v Evropi obveljati vladavina prava potrebno podkrepiti tudi z dejanji, ki evropskim državljanom dajejo pravice, ki jim z zakonom pripadajo.
Zadnje objave
Bodo poslanci le morali biti trezni?
25. 5. 2026 ob 19:24
Ali Trump iranskemu režimu podaljšuje življenje?
25. 5. 2026 ob 19:02
Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji po mesecih padanja vendarle bolj optimistično
25. 5. 2026 ob 18:40
Referendum o parkirni politiki v Ljubljani: potrebnih še okoli 3.000 podpisov
25. 5. 2026 ob 18:28
Liter bencina dražji za pol centa, dizel ostaja pri isti ceni
25. 5. 2026 ob 15:46
Ekskluzivno za naročnike
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Fran Milčinski: Butalci so večni kot ljubljanski župan
24. 5. 2026 ob 19:00
Maks Kumer: Najlepša glasba je spomladi v gozdu
24. 5. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
26
MAJ
26
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
MAJ
27
Vabilo na predavanje iz cikla Pozabljena zgodovina
11:00 - 12:00
MAJ
29
Andrej Perko: Premene 29. maj – 30. junij 2026
19:00 - 20:00
MAJ
29
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.