Juncker o prihodnosti EU: potrebujemo obrambno unijo in samo enega kapitana!
Embed from Getty Images
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je imel danes v Evropskem parlamentu letni govor, v katerem se je v eni uri dotaknil vseh tem, ki jih smatra kot pomembne za EU in njene državljane.
Gre za vsakoletni dogodek - na prvem septembrskem zasedanju v Evropskem parlamentu predsednik Evropske komisije v govoru predstavi svoj pogled na stanje v Evropski uniji, na dosedanje dosežke in naloge, ki EU čakajo v prihodnjem letu in ni namenjen zgolj evropskim poslankam in poslancem, marveč vsem evropskim državljanom.
"Zdaj je pravi čas za gradnjo enotnejše, močnejše in bolj demokratične Unije do leta 2025," je povedal ter poudaril, da se je v zadnjem času pobrala tako evropska ekonomija, zmanjšala pa se je tudi brezposelnost.
Med načrti komisije je Juncker izpostavil pet predlogov za nadaljnje delo: krepitev trgovinske politike - vključno s sprejemanjem trgovinskim sporazumov z Avstralijo in Novo Zelandijo, novo industrijsko strategijo, nadaljevanje boja proti podnebnim spremembam, povečanje digitalne varnosti, poudaril pa je tudi pomembnost stalnega osredotočenja na migracije, pri čemer je poudaril, da Evropa ne sme pozabiti na solidarnost.
Želi si krepitve evrskega povezovanja ter obrambnega sodelovanja - natančneje za sodelujočo obrambno Unijo, ki bi bila v polnosti vzpostavljena do leta 2025. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra, za vzpostavitev evropskega denarnega sklada ter še za močnejši enotni trg.
Enotnost EU je pomembna predvsem pri trenutni tendenci po delitvi na vzhod in zahod - pri tem je poudaril, da mora EU dihati z obema pljučnima kriloma ter znotraj nje ne smejo obstajati drugorazredni državljani, drugorazredni delavci in drugorazredni potrošniki.
Poleg tega je predlagal združitev funkcije predsednika Evropske komisije ter Evropskega sveta v eno samo funkcijo. "Evropo bi bilo lažje razumeti, če bi ladjo krmaril samo en kapitan. Imeti samo enega predsednika bi bolje odražalo pravo naravo Evropske unije, ki je hkrati skupnost držav in skupnost prebivalcev," je povedal.
"Junckerjev govor je dosegel visoke ocene, vsaj med proevropskimi poslušalci, saj je bil močan ter zazrt v prihodnost, z močnim poudarkom na številnih ključnih prioritetah bloka," ocenjujejo govor pri bruseljskem mediju Politico.
"Kljub temu je velika verjetnost, da se večina njegovih načrtov ne bo premaknila naprej ali pa bodo izvedene v zmanjšani obliki. Kot pri vseh velikih odločitvah EU, je večina Junckerjeve vizije - vključno z njegovim pozivom po soglasju, potrebnem za velike odločitve - odvisna od soglasne podpore evropskih voditeljev," še piše Politico. Dodajajo še, da kar precej izkušenih spremljevalcev evropskih dogodkov meni, da ni zaznati pretirane želje po prenovi delikatnega sistema, ki ga je leta 2009 postavila Lizbonska pogodba.
"Razlika v jeziku je dobrodošla, vendar vsebine še ni," je govor ocenil EU Observer, ki je poudaril da močne besede o tem, da mora v Evropi obveljati vladavina prava potrebno podkrepiti tudi z dejanji, ki evropskim državljanom dajejo pravice, ki jim z zakonom pripadajo.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je imel danes v Evropskem parlamentu letni govor, v katerem se je v eni uri dotaknil vseh tem, ki jih smatra kot pomembne za EU in njene državljane.
Gre za vsakoletni dogodek - na prvem septembrskem zasedanju v Evropskem parlamentu predsednik Evropske komisije v govoru predstavi svoj pogled na stanje v Evropski uniji, na dosedanje dosežke in naloge, ki EU čakajo v prihodnjem letu in ni namenjen zgolj evropskim poslankam in poslancem, marveč vsem evropskim državljanom.
"Zdaj je pravi čas za gradnjo enotnejše, močnejše in bolj demokratične Unije do leta 2025," je povedal ter poudaril, da se je v zadnjem času pobrala tako evropska ekonomija, zmanjšala pa se je tudi brezposelnost.
Med načrti komisije je Juncker izpostavil pet predlogov za nadaljnje delo: krepitev trgovinske politike - vključno s sprejemanjem trgovinskim sporazumov z Avstralijo in Novo Zelandijo, novo industrijsko strategijo, nadaljevanje boja proti podnebnim spremembam, povečanje digitalne varnosti, poudaril pa je tudi pomembnost stalnega osredotočenja na migracije, pri čemer je poudaril, da Evropa ne sme pozabiti na solidarnost.
Želi si krepitve evrskega povezovanja ter obrambnega sodelovanja - natančneje za sodelujočo obrambno Unijo, ki bi bila v polnosti vzpostavljena do leta 2025. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra, za vzpostavitev evropskega denarnega sklada ter še za močnejši enotni trg.
Enotnost EU je pomembna predvsem pri trenutni tendenci po delitvi na vzhod in zahod - pri tem je poudaril, da mora EU dihati z obema pljučnima kriloma ter znotraj nje ne smejo obstajati drugorazredni državljani, drugorazredni delavci in drugorazredni potrošniki.
Poleg tega je predlagal združitev funkcije predsednika Evropske komisije ter Evropskega sveta v eno samo funkcijo. "Evropo bi bilo lažje razumeti, če bi ladjo krmaril samo en kapitan. Imeti samo enega predsednika bi bolje odražalo pravo naravo Evropske unije, ki je hkrati skupnost držav in skupnost prebivalcev," je povedal.
Močan govor, ki verjetno ne bo prinesel sprememb
"Junckerjev govor je dosegel visoke ocene, vsaj med proevropskimi poslušalci, saj je bil močan ter zazrt v prihodnost, z močnim poudarkom na številnih ključnih prioritetah bloka," ocenjujejo govor pri bruseljskem mediju Politico.
"Kljub temu je velika verjetnost, da se večina njegovih načrtov ne bo premaknila naprej ali pa bodo izvedene v zmanjšani obliki. Kot pri vseh velikih odločitvah EU, je večina Junckerjeve vizije - vključno z njegovim pozivom po soglasju, potrebnem za velike odločitve - odvisna od soglasne podpore evropskih voditeljev," še piše Politico. Dodajajo še, da kar precej izkušenih spremljevalcev evropskih dogodkov meni, da ni zaznati pretirane želje po prenovi delikatnega sistema, ki ga je leta 2009 postavila Lizbonska pogodba.
"Razlika v jeziku je dobrodošla, vendar vsebine še ni," je govor ocenil EU Observer, ki je poudaril da močne besede o tem, da mora v Evropi obveljati vladavina prava potrebno podkrepiti tudi z dejanji, ki evropskim državljanom dajejo pravice, ki jim z zakonom pripadajo.
Zadnje objave
Na stotine strupenih kač ogroža kitajske domove
11. 7. 2026 ob 14:33
Grška solata s stročjim fižolom
11. 7. 2026 ob 12:00
Tujina kliče, domovina ostaja: kam se selimo Slovenci in zakaj
11. 7. 2026 ob 9:00
Obrat Volkswagna v Wolfsburgu bo odpuščal zaradi Katarja – kaj pa interesi zahoda?
10. 7. 2026 ob 23:38
V civilni iniciativi še zadnjič pozvali na referendum
10. 7. 2026 ob 19:54
Ekskluzivno za naročnike
Grška solata s stročjim fižolom
11. 7. 2026 ob 12:00
Tujina kliče, domovina ostaja: kam se selimo Slovenci in zakaj
11. 7. 2026 ob 9:00
Na med se muhe lové, na marmelado ljudje
10. 7. 2026 ob 6:00
Video objave
[Video] Lojze Peterle: Nikoli nismo mislili na plan B (Slo 35 let, 5. 7. 2026)
5. 7. 2026 ob 14:00
Izbor urednika
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.