Jožef Stefan: eden izmed vodilnih slovenskih znanstvenikov
Znanost postaja v razvoju človeške družbe vse pomembnejša. Tudi mi, Slovenci, smo v vrste znanstvenikov prispevali kar nekaj svojih članov. Eden najpomembnejših je bil prav gotovo Jožef Stefan.
Rojen je bil leta 1835 v predmestju Celovca, v tistih časih še pretežno slovenskem južnem delu Koroške. Rojen je bil v precej ubožnih razmerah. To daje njegovemu življenju in poklicnemu uspehu poseben čar. Njegova mati je bila Marija Startinik, dekla, oče pa Aleš Stefan, nezakonski sin kmetice Elizabete in mlinarskega pomočnika. Že v osnovni šoli je pokazal velik talent in to ga je vodilo na šolanje na celovško gimnazijo. Velik uspeh za nekoga, ki je izhajal iz kmečkega okolja. Edina osnova tega uspeha sta bila njegov talent in neverjeten trud.
Profesor, rektor in znanstvenik
Študijska pot ga je vodila na študij matematike in fizike na Filozofski fakulteti Univerze na Dunaju. Kot odličen študent je bil leta 1857 že diplomant. Tega leta si je našel prvo zaposlitev kot profesor fizike na dunajski zasebni realki. Študij pa je še kar nadaljeval in že leta 1858 je bil doktor znanosti z disertacijo z naslovom Opažanja o absorpciji plinov. Še nekaj let je minilo in leta 1863 je bil že univerzitetni profesor.
Ni reči kaj drugega kot: kdor zna, ta zna. Jožef Stefan se je na znanstvenem področju izkazal kot le malokdo. Postal je član Cesarske akademije znanosti in umetnosti, predsednik avstrijskega elekrotehniškega društva in za povrh še rektor Univerze na Dunaju.
Ves ta čas je sodeloval tudi pri znanstvenem raziskovanju na področju mehanike, hidrodinamike, akustike, termodinamike in še česa. Najbolj znan je po določitvi fizikalnega zakona, ki ga je eksperimentalno odkril leta 1879 in ki povezuje celotno izsevano energijo črnega telesa s četrto potenco termodinamične temperature. Še danes se imenuje Stefan-Boltzmannov zakon.
Inštitut Jožef Stefan. Foto: mps.si
V srcu ostal Slovenec
Navkljub vsem tem uspehom ni pozabil, od kod prihaja in iz kakšnih razmer se je povzpel do uspeha. Ves čas je skrbel za svoje nepismene starše, v srcu ostal Slovenec in se preizkušal na področju pesništva.
Poslovil se je prekmalu – v času svojih največjih uspehov, leta 1893. Večino svojega življenja je preživel daleč stran od Slovenije in rodnega kraja. Navkljub vsemu je doživel tudi domače priznanje. Osrednja slovenska raziskovalna ustanova v Ljubljani se imenuje prav po njem. Še stoletje in več po smrti je vzor številnim slovenskim raziskovalcem. Je simbol znanstvenega raziskovanja in tudi poklicnega uspeha na pedagoškem in strokovnem področju. Po njem se imenuje tudi nagrada za največje dosežke na področju znanosti v Sloveniji.
Najbolj znan je po določitvi fizikalnega zakona, ki ga je eksperimentalno odkril leta 1879 in ki povezuje celotno izsevano energijo črnega telesa s četrto potenco termodinamične temperature. Še danes se imenuje Stefan-Boltzmannov zakon.
(D211: 48)
1 komentar
Peter Klepec
Ljudje so vedno produkt svojega okolja. Celega okolja.
Nekorektno je takim ljudem kot je bil Jozef Stefan nalepiti neko zreducirano identiteto. Ja, imel je prednike, ki so govorili slovensko in je to del njegove identitete. En del od mnogih. In nekorektno je, da si to identiteto kdorkoli tretji lasti. Pa naj bo to sedaj drzava Slovenija, Avstrija ali kdorkoli. Ali pa ena ali druga nacija.
S tem v zvezi mala anekdota. Sem ze omenil, da smo nase vnuke naucili slovenscine, ceprav to ni njihov materin jezik in tudi ne zivijo v slovenskem okolju. Ker jim to pac lahko damo in ker to znamo; in sem ob priliki vnukinji omenil, da bi lahko v soli ucila druge sosolce slovenscine, ker tega nihce ne zna; pa je njen bratec takoj rekel, da to ne bi bila dobra ideja, ker potem to ne bi bil vec njun tajni jezik za komunikacijo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.