Jezik, kdo bo tebe ljubil

Jezik v naših medijih je bil vselej svojevrsten problem. Včasih so zanj skrbeli lektorji, ker pa je teh dandanes vse manj, je prepuščen samim ustvarjalcem, tj. novinarjem in urednikom. To pa je v času, ko se tiskani in zvočno-vizualni mediji nebrzdano razraščajo, digitalizacija pa je nujna zaradi razvoja sporočanja in komunikacije med ljudmi, sila težavno opravilo. Jezik medijev se iz dneva v dan slabša.

Širjenje medijev vseh vrst terja nove in nove ustvarjalce. Opazna je ne le menjava novinarskih generacij, temveč tudi vse večje število medijskih ljudi, ki niso novinarji, še več, medijsko sploh niso izobraženi za svoje delo. To so zlasti mladi, ki se ukvarjajo z »novinarskim delom« v populističnih revijicah in na radijskih postajah, ustanovljenih prav zaradi priljubljenosti takih medijev med ljudmi.

Vsi dobro vemo, da so Slovenci vse bolj naveličani informacij o politiki, gospodarstvu, znanosti in kulturi, nasploh o vseh pomembnih stvareh, v vse večji meri pa se zadovoljujejo s popularno glasbo in novicami iz sveta zabave, razvedrila in športa. Za take programe pa – po mnenju urednikov in lastnikov – ni potrebno kakšno večje jezikovno znanje, saj govoriti in pisati pa menda zna vsakdo z osnovnošolsko izobrazbo. Tako smo priča vsesplošnemu upadu jezikovnega znanja in izgubljanju občutka za dober jezik v javnosti.

O stranpoteh in pravih smereh slovenščine preberite v nadaljevanju.