Jedrski dogovor kot velika zmaga za Južno Korejo ... in še večja za ZDA

POSLUŠAJ ČLANEK
Razmere v azijsko–pacifiški regiji se v luči tajvanskega, pa tudi korejskega vprašanja vztrajno zaostrujejo. V osnovi gre za merjenje moči med kitajskim in ameriškim polom, kot ugotavljamo v komentarju, in oba se vse bolj krepita tudi vojaško. Trenutna dinamika strateške tekme sega tudi na področje jedrske oborožitve na Korejskem polotoku.
Severna Koreja takšne kapacitete že ima, zato se zdijo težnje Južne Koreje po pridobitvi jedrskega orožja logične. Danes so ji pomoč ponudile ZDA, ki so s to azijsko državo sklenile jedrski dogovor.
Kot ugotavlja Jean MacKenzie, BBC-jeva dopisnica s Korejskega polotoka, je vprašanje jedrskega oboroževanja že tako militarizirane Južne Koreje vzniknilo šele v zadnjih mesecih. Pred tem je Južna Koreja v sedemdesetih letih že izvajala skrivni jedrski program, a so ga Američani odkrili in Seul postavili pred ultimat: ali nadaljujejo sami brez ameriške podpore ali pa program opustijo in se zanesejo na ZDA, ki naj bi jih branile s svojim celotnim arzenalom, če bo to bilo potrebno. Odločili so se za slednje.
Yoon Suk-yeol je tako prvi predsednik države po tem času, ki je javno odprl vprašanje jedrske varnosti. Mackenzijeva pojasni, da je ta tema aktualna vsled vse bolj dovršenih severnokorejskih jedrskih sistemov, ki bi poleg južne sosede lahko ogrozili tudi cilje v ZDA. Seul se najbolj boji scenarija, po katerem Severna Koreja z jedrskim orožjem ogrozi Južno, ki bi jo Američani morali braniti. Oblasti v Pjongjangu zagrozijo Washingtonu, da bodo ob udeležbi ZDA v spopadu napadle njeno ozemlje, Američani se umaknejo in Južna Koreja ostane prepuščena sama sebi. "Bodo tvegali San Francisco, da bi rešili Seul? Verjetno ne," razmišlja avtorica.
"Neracionalno je misliti, da bi nas druga država morala ščititi. To je naš problem in naša odgovornost," je povedal eden vidnejših politikov vladajoče stranke in član Foruma za jedrsko strategijo, ki ga sestavljajo znanstveniki ter vojaški in politični vrh države. BBC sicer poroča, da kar dve tretjini Južnih Korejcev podpira, saj ne zaupa več Američanom, da bi ti lahko predstavljali učinkovito protiutež grožnji s severa. Na kratko, ne zaupajo več ZDA, da bi jih res branile. Obenem Korejce vse bolj skrbi Kitajska.
Predsednik Yoon naj bi zato pritiskal na Washinghton, naj se začne pogovarjati o pereči tematiki, sicer bo njegova država obudila svoj jedrski program. Večanje števila jedrskih držav pa Američanom ni v interesu, se strinjajo mnogi strokovnjaki, zato so prisluhnili Korejcem. Ti so imeli v mislih namestitev ameriških kapacitet na svojem ozemlju ali pa dogovor o deljeni uporabi, po katerem bi v sili z jedrskim orožjem upravljali sami. Druga možnost je bila vzpostavitev organa za skupno jedrsko načrtovanje.
Danes sta državi tako sklenili dogovor, po katerem se je jedrska posvetovalna skupina dejansko ustanovila, a ZDA so zahtevale, da se Južna Koreja odreče jedrskim ambicijam. V zameno bodo Američani v partnerski državi postopoma namestile podmornice z jedrsko oborožitvijo.
A mnogi analitiki se strinjajo, da tudi Bidnova zagotovila ne bodo zadostila pričakovanju mnogih Korejcev, ki si želijo lastno varnost zagotavljati samostojno in neodvisno od zunanjih sil.
Severna Koreja takšne kapacitete že ima, zato se zdijo težnje Južne Koreje po pridobitvi jedrskega orožja logične. Danes so ji pomoč ponudile ZDA, ki so s to azijsko državo sklenile jedrski dogovor.
Kot ugotavlja Jean MacKenzie, BBC-jeva dopisnica s Korejskega polotoka, je vprašanje jedrskega oboroževanja že tako militarizirane Južne Koreje vzniknilo šele v zadnjih mesecih. Pred tem je Južna Koreja v sedemdesetih letih že izvajala skrivni jedrski program, a so ga Američani odkrili in Seul postavili pred ultimat: ali nadaljujejo sami brez ameriške podpore ali pa program opustijo in se zanesejo na ZDA, ki naj bi jih branile s svojim celotnim arzenalom, če bo to bilo potrebno. Odločili so se za slednje.
Kaj skrbi Korejce?
Yoon Suk-yeol je tako prvi predsednik države po tem času, ki je javno odprl vprašanje jedrske varnosti. Mackenzijeva pojasni, da je ta tema aktualna vsled vse bolj dovršenih severnokorejskih jedrskih sistemov, ki bi poleg južne sosede lahko ogrozili tudi cilje v ZDA. Seul se najbolj boji scenarija, po katerem Severna Koreja z jedrskim orožjem ogrozi Južno, ki bi jo Američani morali braniti. Oblasti v Pjongjangu zagrozijo Washingtonu, da bodo ob udeležbi ZDA v spopadu napadle njeno ozemlje, Američani se umaknejo in Južna Koreja ostane prepuščena sama sebi. "Bodo tvegali San Francisco, da bi rešili Seul? Verjetno ne," razmišlja avtorica.
"Neracionalno je misliti, da bi nas druga država morala ščititi. To je naš problem in naša odgovornost," je povedal eden vidnejših politikov vladajoče stranke in član Foruma za jedrsko strategijo, ki ga sestavljajo znanstveniki ter vojaški in politični vrh države. BBC sicer poroča, da kar dve tretjini Južnih Korejcev podpira, saj ne zaupa več Američanom, da bi ti lahko predstavljali učinkovito protiutež grožnji s severa. Na kratko, ne zaupajo več ZDA, da bi jih res branile. Obenem Korejce vse bolj skrbi Kitajska.
Rešitev, ki ne zadosti pričakovanjem
Predsednik Yoon naj bi zato pritiskal na Washinghton, naj se začne pogovarjati o pereči tematiki, sicer bo njegova država obudila svoj jedrski program. Večanje števila jedrskih držav pa Američanom ni v interesu, se strinjajo mnogi strokovnjaki, zato so prisluhnili Korejcem. Ti so imeli v mislih namestitev ameriških kapacitet na svojem ozemlju ali pa dogovor o deljeni uporabi, po katerem bi v sili z jedrskim orožjem upravljali sami. Druga možnost je bila vzpostavitev organa za skupno jedrsko načrtovanje.
Danes sta državi tako sklenili dogovor, po katerem se je jedrska posvetovalna skupina dejansko ustanovila, a ZDA so zahtevale, da se Južna Koreja odreče jedrskim ambicijam. V zameno bodo Američani v partnerski državi postopoma namestile podmornice z jedrsko oborožitvijo.
A mnogi analitiki se strinjajo, da tudi Bidnova zagotovila ne bodo zadostila pričakovanju mnogih Korejcev, ki si želijo lastno varnost zagotavljati samostojno in neodvisno od zunanjih sil.
Povezani članki
Zadnje objave

Kaj se dogaja z generacijo Z: je to lenoba ali kaj drugega?
2. 10. 2023 ob 20:09

Zakaj Nemčija gospodarsko kleca in kako resno je njeno "zdravstveno stanje"
2. 10. 2023 ob 13:39

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Najuspešnejša političarka v septembru Jelka Godec, med 10 tudi Asta Vrečko
2. 10. 2023 ob 6:31

Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?
1. 10. 2023 ob 19:25
Ovire in pasti na poti Pavla Ruparja, da vzpostavi novi DeSUS
1. 10. 2023 ob 17:45
Ekskluzivno za naročnike

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03
Prihajajoči dogodki
OCT
04
Slovesne večernice na god sv. Frančiška Asiškega
21:00 - 22:00
OCT
06
Prvi petek
06:30 - 07:30
OCT
07
Pohod za življenje 2023: Življenje je zakon
09:30 - 12:00
OCT
08
20. vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi in Slomu
12:00 - 16:00
OCT
13
Javni rožni venec
06:30 - 07:15
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
9 komentarjev
rasputin
Podajam citat članka iz Nova 24TV o svobodomislenem novinarju Tuckerju Carlsonu, ki si je upal nasprotovati prevladujoči medijski govorici - in dobil brco na Fox TV, čeprav je imel najbolj gledano oddajo.
"Kot je trdil (Tucker Carlson), se je premalo govorilo o pomembnih temah, “ki bodo definirale našo prihodnost“. To so vojna, državljanske svoboščine, nastajajoča znanost, demografske spremembe, moč podjetij, naravni viri. “Kdaj ste nazadnje slišali debato o kateri izmed teh tem,” se je vprašal in dodal, da so tovrstne razprave v ZDA prepovedane.
Lažnivci postajajo šibkejši zaradi ljudi, ki govorijo resnico.
Carlson je še dejal, da sta obe ameriški politični stranki in njihovi donatorji že določili, o čem bodo Američani lahko govorili in to na podlagi njihovih koristi. To je označil za konsenz enopartijske države, kar nekateri konservativni misleci opisujejo kot “enostrankarstvo”. Kot meni znani voditelj, gre za možgansko mrtve teme, čas, v katerem živimo, pa je naravnost smešen. “Ljudje na položajih so histerični in agresivni. Strah jih je.” Po njegovem se vodilni politiki ne bodo več spuščali v prepričevanje državljanov, temveč se bodo vse bolj zatekali k sili. Toda to ne bo delovalo, saj bo na koncu obveljala resnica odkritih ljudi.
Tucker Carlson je sklenil izjavo s sporočilom upanja, v katerem pove, da lažnivci, ki nas skušajo utišati, postajajo šibkejši. To je po njegovem železni zakon vesolja. “Prave stvari bodo prevladale.” Kot je zatrdil, je še vedno malo, a dovolj ljudi, ki govorijo resnico in se zavzemajo za prave stvari. “Dokler boste slišali njihove besede, je tudi upanje. Se vidimo kmalu,” je zaključil."
https://nova24tv.si/svet/tucker-carlson-spregovoril-po-dnevih-molka/
Friderik
In kako na Novi Tv komentirajo T.Carlsona, ki pravi, da je ukrajinska bojna v bistvu bidnova vojna?
debela_berta
Upam, da jedrska bomba najprej trešči na Washington DC...
Peter Klepec
A pa so vam oni kaksen most zrusil, al kaj?
Peter Klepec
Re:...zmaga za ZDA...
To je neumnost. Interes Amerike je (in vecine svobodnega sveta), da se atomsko orozje ne siri. Zato nudijo zascito Juzni Koreji, da se to orozje ne siri mimo njihove kontrole.
Severna Koreja v resnici ne ogroza Amerike. Cim bi ta naredila kaksno neumnost in res kaj resnega sprozila, bi vsako tako raketo zanesljivo sklatili z neba preden bi naredila kaksno skodo. V naslednjih petih minutah bi pa Severna Koreja prenehala obstajati. S takimi zadevami se ni za hecat.
Sicer pa, Severna Koreja je samo kitajski bull terrier, vzgojen in opremljen za vsak slucaj. Npr. da bi Kitajska rabila nekoga, ki bi ga kvazi “branil”, morda celo preventivno.
Andrej Muren
Če bodo nasilni režimi kot je ruski ali kitajski še nadaljevali svoje agresivne pohode, bodo manjše države čisto upravičeno začele razmišljati o atomskem orožju. To je že naredil Izrael in še mu bo kdo sledil. Na ZDA se nobeden ne more absolutno zanesti - kot je bilo povedano, ne bodo žrtvovale kakšnega svojega večjega mesta zaradi obrambe druge države.
rasputin
Andrej Muren, samo da Amerika ne ustavi svojih agresivnih vojnih pohodov, pa bo vse v redu, kajne?! Nagradno vprašanje zate, ki nepristransko podajaš dejstva: Koliko vojn je bojevala Amerika po razpadu Sovjetske zveze in komunizma? Koliko vojn je bojevala Rusija po razpadu SZ in komunizma? Koliko vojn je bojevala Kitajska po razpadu komunizma? Koliko vojaških baz ima Amerika po vsem svetu? Koliko vojaških baz ima Rusija po svetu? Koliko vojaških baz ima Kitajska po svetu?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.