Jedrska elektrarna v Krškem bo lahko obratovala do leta 2043
Ministrstvo za okolje in prostor je jedrski elektrarni v Krškem izdalo okoljsko soglasje za podaljšanje obratovanja za dodatnih 20 let, do leta 2043.
"Navodila za izvedbo presoje vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe NEK-a je pripravila mednarodna delovna skupina kar tridesetih držav, ki sta jo vodili Nemčija in Velika Britanija. Ta skupina je bila ustanovljena v času, ko je Slovenija predsedovala konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Skupina je obravnavala vse možne pravne in vsebinske situacije ter občutljivo razmerje med okoljskimi presojami, ki vključujejo varnost in upravljanje za zagotavljanje vseh tehničnih vidikov varnosti. Z izvedbo presoje vplivov na okolje, h kateri so pozivale tudi nevladne organizacije, je Slovenija ravnala skladno z mednarodnimi, evropskimi in pa slovenskimi predpisi," je dejal minister za okolje in prostor Uroš Brežan.
Ministrstvo je med drugim presojalo tudi potresno varnost Nek, ki stoji na potresnem območju. Ugotovljeno je bilo, da Nek lahko prenese močnejše potrese, kar se je izkazalo v primeru potresa v Zagrebu in Petrinji na Hrvaškem, ko se je elektrarna sama izključila iz obratovanja in ni utrpela nobenih poškodb. Skrbi ostajajo v primeru potresov, močnejših od sedme stopnje.
Tokratni remont krške jedrske elektrarne je bil zadnji v prvotno načrtovani 40-letni obratovalni dobi elektrarne. Ta je zdaj tehnološko pripravljena na dolgoročno obratovanje do leta 2043. Po končanih tehnoloških posodobitvah izpolnjuje tudi merila, ki jih za dolgoročno obratovanje jedrskih elektrarn opredeljuje taksonomija Evropske unije.
Letos bodo v elektrarni končali tudi tretji občasni varnostni pregled, s katerim Uprava RS za jedrsko varnost preveri, ali je elektrarna sposobna varno obratovati naslednjih deset let.
Precej nezadovoljni z izdanim okoljevarstvenim soglasjem pa so v društvu za sonaraven razvoj Focus. "Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki ureja sistem izdaje dovoljenj za jedrske objekte, določa, da se lahko tako dovoljenje za obratovanje kot tudi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti izdata za največ deset let. To je lahko zakonsko sporno," opozarja Lidija Živčič, strokovna sodelavka Focusa.
"Navodila za izvedbo presoje vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe NEK-a je pripravila mednarodna delovna skupina kar tridesetih držav, ki sta jo vodili Nemčija in Velika Britanija. Ta skupina je bila ustanovljena v času, ko je Slovenija predsedovala konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Skupina je obravnavala vse možne pravne in vsebinske situacije ter občutljivo razmerje med okoljskimi presojami, ki vključujejo varnost in upravljanje za zagotavljanje vseh tehničnih vidikov varnosti. Z izvedbo presoje vplivov na okolje, h kateri so pozivale tudi nevladne organizacije, je Slovenija ravnala skladno z mednarodnimi, evropskimi in pa slovenskimi predpisi," je dejal minister za okolje in prostor Uroš Brežan.
Ministrstvo je med drugim presojalo tudi potresno varnost Nek, ki stoji na potresnem območju. Ugotovljeno je bilo, da Nek lahko prenese močnejše potrese, kar se je izkazalo v primeru potresa v Zagrebu in Petrinji na Hrvaškem, ko se je elektrarna sama izključila iz obratovanja in ni utrpela nobenih poškodb. Skrbi ostajajo v primeru potresov, močnejših od sedme stopnje.
Tokratni remont krške jedrske elektrarne je bil zadnji v prvotno načrtovani 40-letni obratovalni dobi elektrarne. Ta je zdaj tehnološko pripravljena na dolgoročno obratovanje do leta 2043. Po končanih tehnoloških posodobitvah izpolnjuje tudi merila, ki jih za dolgoročno obratovanje jedrskih elektrarn opredeljuje taksonomija Evropske unije.
Letos bodo v elektrarni končali tudi tretji občasni varnostni pregled, s katerim Uprava RS za jedrsko varnost preveri, ali je elektrarna sposobna varno obratovati naslednjih deset let.
Precej nezadovoljni z izdanim okoljevarstvenim soglasjem pa so v društvu za sonaraven razvoj Focus. "Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki ureja sistem izdaje dovoljenj za jedrske objekte, določa, da se lahko tako dovoljenje za obratovanje kot tudi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti izdata za največ deset let. To je lahko zakonsko sporno," opozarja Lidija Živčič, strokovna sodelavka Focusa.
Povezani članki
Zadnje objave
Plaz očitkov: Festival Ljubljana svojih obiskovalcev ne ceni
24. 6. 2026 ob 17:01
Mnenja glede zvezde na državni proslavi ostajajo deljena
24. 6. 2026 ob 15:08
Samostojnost ni cilj; je začetek odgovornosti
24. 6. 2026 ob 14:30
[Govor, ki ga ne bo] Ob petintridesetem dnevu slovenske državnosti
24. 6. 2026 ob 12:11
KPK utišala Asto Vrečko, Lotrič opoziciji: pometite pred lastnim pragom
24. 6. 2026 ob 11:50
Elektrika v hlevu ubila devet krav
24. 6. 2026 ob 9:13
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.