V Nemčiji danes ugašajo Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland, še zadnje tri jedrske elektrarne, kar bi morali po prvotnem načrtu storiti že konec lanskega leta, a so ga nato prilagodili zaradi ruske invazije na Ukrajino in posledične energetske krize, do katere je privedla vojna.
Od leta 2003 so sicer v Nemčiji zaprli 16 jedrskih reaktorjev; torej aktualni načrt ni posledica novega konsenza. Odločitev o opustitvi jedrske energije je začela dobivati vse več podpore zaradi nesreče v Černobilu in protijedrskega gibanja, ki je nastalo v luči strahov v času hladne vojne.
Vodja Združenja nemških gospodarskih in industrijskih zbornic (DIHK) Peter Adrian je opozoril, da bi odklop zadnjih treh elektrarn lahko povzročil težave z energetsko oskrbo in rast cen energije.
Glede zadnjih treh, ki so v letu 2022 proizvedle 6 % nemške električne energije, pa so se med mandatom aktualnega nemškega kanclerja Olafa Scholza okrepile debate, ali naj jim v luči težav z energetsko oskrbo podaljšajo življenjsko dobo.
Strategije za postopno opustitev jedrske energije je sicer pospešila vlada nekdanje kanclerke Angele Merkel, in sicer leta 2011, po jedrski nesreči v Fukušimi, ki je po mnenju Merklove pokazala, da na nevarnosti niso imune niti visoko tehnološko razvite države, kot je Japonska. Jedrske elektrarne so še leta 1997 zagotavljale več kot tretjino nemške energije.
Nemčija se je odločila za takojšnjo demontažo jedrskih elektrarn, demontaža pa bo potekala približno 15 let.
Zakaj je jedrska energija potreben del zelenega prehoda
Številne vlade skušajo zaradi podnebnih sprememb in energetske krize postavljati v ospredje obnovljive vire – to pa po oceni Mednarodne agencije za energijo (IEA) predstavlja nevarnost. Proizvodnja šestih temeljnih čistih tehnologij je namreč v rokah treh držav, od katerih ima Kitajska 75 % vsega, vključno z baterijami za električne avtomobile. Na Kitajskem sta dva od treh večjih proizvajalcev baterij, kot navaja izvršni direktor IEA Fatih Birol.
70 % kobalta, ki je potreben za proizvodnjo baterij in telefonov, prihaja iz Konga, 90 % litija pa je skoncentriranega v treh državah. »Koncentracija je večje tveganje, dati vsa jajca v eno košaro je v energetiki lahko tudi zelo drago. To vidimo v primeru ruskega plina. Proizvodnjo bo treba diverzificirati, sicer bo veliko motenj, zgodijo se lahko tudi naravne nesreče,« je opozoril Birol.
This weekend, Germany will be shutting down its 3 remaining nuclear power plants. This means, that if there is a shortage of power in the future, they will have to rely on coal – the dirtiest form of energy of all.
Sometimes, "progressive" policies can be regressive pic.twitter.com/YeCOBWuMKA
— Coin Bureau (@coinbureau) April 15, 2023
Za jedrsko energijo velja, da procesira blizu nič emisij oziroma ne proizvaja nobenih strupenih problematičnih toplogrednih plinov. Jedrska goriva, kot je na primer uran, ki jih uporabljajo jedrske elektrarne, kot taka niso obnovljiva, vendar jedrska elektrarna potrebuje tako majhno količino teh surovin, da nima večjih tveganj za onesnaženje.
Julija lani je EU parlament podprl vključitev jedrske energije (in plina) v t. i. taksonomijo, s čimer so podprli opredelitev jedrske energije in plin kot prehodni zeleni dejavnosti, ki naj bi olajšali zeleni prehod. Predlog je sicer močno razdelil članice in javnost, kar je bilo razvidno tudi iz rezultata glasovanja. Proti vključitvi jedrske energije in plina v taksonomijo je namreč glasovalo 278 evropskih poslancev, medtem ko jih je 328 predlog podprlo
Največja svetovna proizvajalka jedrske energije so ZDA, kjer zagotavljajo 20 % potrebne električne energije. V Sloveniji edina nuklearka proizvede dobrih 42 % električne energije.
Tudi v Franciji je delež energije, ki jo pridobijo v nuklearkah, visok, kar 70%. V Franciji je delež posledica strategije oziroma politike, s katero si želijo zagotoviti energetsko varnost države. Ogljični odtis je po podatkih Eurostata v Nemčiji sicer tri- do petkrat večji kot v Franciji.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je v intervjuju za Sobotno prilogo opozorila na pomen energetske samozadostnosti.
Opozarja, da se v tem trenutku pripravlja recenzija Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki je po njeni oceni za gospodarstvo morda še bolj pomembna kot reforme, ki jih napoveduje vlada Roberta Goloba. »Če v tej energetski krizi ne bi bili tako odvisni od uvoza energentov, bi nas ta kriza manj prizadela. Na GZS smo pripravili konkreten načrt, kako postati energetsko samozadostni do leta 2035, z upoštevanjem vseh brezogljičnih virov, in to je za gospodarstvo v tem trenutku absolutno ključno. Naredili smo tudi finančni načrt, kako to infrastrukturo financirati, da ne bi obremenjevali državne blagajne,« je povedala.
Meni, da bi morala odločitev o drugem bloku krške nuklearke sprejeti vlada, ne pa, da gre s tem vprašanjem na referendum. Zavedati se je namreč treba, je še opozorila, da solarna energija ni dovolj močna za industrijo. Sončne elektrarne pri nas v tem trenutku proizvedejo le 2,7 % električne energije.
»Če nameravamo staviti na sončno energijo, bomo za gradnjo solarnih panelov potrebovali aluminij. Če ga ne bomo proizvajali doma, ga bomo morali uvažati iz tretjih držav, kjer ga izdelujejo z nekajkrat večjim ogljičnim odtisom,« je še opozorila Nahtigalova.
Po podatkih Evropske komisije so jedrske elektrarne leta 2021 proizvedle okoli eno četrtino vse elektrike v Evropski uniji. Istega leta je imelo delujoče jedrske reaktorje 13 držav članic klanec EU: to so Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Španija, Francija, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska in Švedska.
Opustitev jedrske energije poveča uporabo fosilnih goriv
Kot smo pisali, je študija Tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT) pokazala, da bi lahko sežiganje premoga, nafte in zemeljskega plina za zapolnitev energetske vrzeli – če bi jedrske elektrarne v ZDA ustavili – povzročilo več kot 5000 prezgodnjih smrti.
Raziskovalci namreč pravijo, da je pri tehtanju prihodnosti jedrske energije treba upoštevati tudi kakovost zraka. Poleg tega, da ustvarja jedrska energija nizke stopnje emisij ogljika, je relativno čista tudi pri onesnaževanju zraka.
Ko so jedrske elektrarne v ZDA preteklosti zapirali, se je kot odgovor povečala uporaba fosilnih goriv. Leta 1985 je zaprtje reaktorjev v Tennessee Valleyju povzročilo skokovit porast uporabe premoga, medtem ko je leta 2012 zaprtje elektrarne v Kaliforniji povzročilo povečanje uporabe zemeljskega plina.
Opustitev jedrskih elektrarn ne ogroža “zelenega prehoda”, temveč proizvodnjo zadostnih količin elektrike v tistih državah, ki se bodo jedrski energiji odpovedale, nimajo pa zadostnih možnosti za proizvodnjo elektrike z obnovljivimi viri. Sem spada večina evropskih držav. Z ustvarjanjem manka Nemčija ogroža celotno Evropo, saj je evropski elektroenergetski sistem medsebojno povezan.
Čedalje bolj mi gre na živce klafanje o ogljičnem odtisu v Evropi, medtem ko se večina ostalega sveta nanj požvižga, največ ga ustvarjajo nove ekonomsko močne države, kot so Kitajska, Indija, Brazilija, da o ZDA ne govorimo. Mi v Evropi bi radi reševali svet, v resnici pa le sami sebi natikamo zanko okoli vratu. Ko se bo ta zadrgnila, bodo pravi krivci odfrleli, evropski ljudje pa se bodo otepali stežavami.
Nemškim levakom in LGBTQ +++ bi bilo potrebno dati lekcijo in “porezati” vse kable na njenih mejah, da nebi mogla uvažati ne atomske in ne premogove električne energije, potem naj se pa grejo zeleno preobrazbo dvoličneži prevarantski.
Predlagam boljšo rešitev. Da jim zaračunamo odvečno energijo x3 ali več in bo dvojna korist. Nemci se bodo morali zamisliti zaradi stroškkov, mi bi imeli pa korist od dodatnega denarja. Da ne bomo vedno delali zanje ampak enkrat še oni za nas.
Epohalna energetska doba fuzijskih reaktorjev je šele v razvoju in vsaj pol stoletja ne bo dajala električne energije.
Na voljo imamo nekaj virov, ki jih je dovolj in so preizkušeni.
Plin in nafta sta trenutno najzanesliveša vira, sta poceni in uporabna.
Hidroenergija je v Evropi že skorajda izkoriščena in ni računati na kak dodatni prispevek v bilanci.
Sončna in veterna energija sta sicer vabljivi, vednar ne sledita porabi, zato sta dokaj tvegani in celo škodljivi.Izkoristek teh virov je namreč zalo nizek in komercialno vprašljiv. Potrebne so subvencije, kar pa je potuha, ki bo enkrat morala biti plačana. Nobenega kosila ni zastonj.
Velika rezerva so jederske centrale. Žal pa jederska energija bije bitko z nafto in plinom. Nafto in plin izkoriščajo multinacionalke, ki kujejo ogromne dobičke in del teh dobičkov namenjajo antipropagandi za jedersko energijo.
Resna presoja nevarnosti jedske energije pokaže, da je ta kljub vsemu dokaj varna.
Ko opazujem varnostne ukrepe pri skladiščenju visoko radioaktivnih odpadkov, pa se naravnost zgrozim. Varnostni ukrepi so pretirani samo zato, da bi javnost prepričali o nevarnosti in neekonomičnosti jederske energija.
Na današnji stopnji razvoja je jederska energija dokaj ugodni vir, ki ga izkoriščamo po ugodnih cenah in je konkurenčen ostalim virom.
To je potrebno poudarjati zato, ker Sloveniji praktično ne presotane nič drugega,kot izgradna drugega bloka JE.
Pospešiti je potrebno izgradnjo in roke skrajšati na največjo možno mero, desetletka je vprašljiva. Če igradnja traja pet let, je pripravljanli čas znatno predolg.
Pospešitev izgradnje pa je nujno potrebna, ker bo zaradi nespametne nemške energetske politike nastopila energetska kriza v Evropi in zelo slabo bi bilo,če bi Slovenija bila energetsko odvisna, kar pa se sedaj vedno bolj kaže kot realnost.
Smiselno pa je načrtovato JE večje kapacitete, tako, da bi Slovenija postala celo izvoznica električne energije in s tem služila.
Vlaganje v sončno energijo je potrata, kar se bo prej ali slej pokazalo. Kar se pa vetra v Sloveiji tiče pa si moramo priznati, da ga je premalo za simselno izkoriščanje. Lahko postavimo nekaj veternic kot dekoracijo v naravi, komercialnih učinkov pa ne moremo pričakovati.
Ne sledimo Nemcem, ki so zašli slepo ulico.
Se strinjam, da moramo nujno zgraditi eno veliko jedrsko elektrarno. Ampak! Če se sedaj postavimo v vrsto, kdaj jo bomo imeli.
Kot pri vseh kompliciranih zadevah tudi odgovori niso enostavni. Ne glede tveganja, ne glede ekonomije.
Predvsem bi pa morali vec glasu dati tistim, ki se na to res spoznajo. In malo utisati tiste, ki se ne. Emocije, prepricanja in ideologije brez pravih podatkov in izracunov so fatalne za druzbo.
Pri “zelenih”, predvsem nemskih gre za ideoloske dogme, iz katerih ne morejo ven. Racionalnosti ni nobene pri dogmah. Kot politicna stranka so nastali iz odpora do nuklearnih elektrarn. Ce bi se sedaj strinjali z njihovim obstojem ali celo novogradnjo, bi sami sebe eliminirali. Podobno je z dogmo o “klima ciljih” – gre za ukrepe, ki naj bi omejili globalno segrevanje na 1,5°C. Pri cemer nemske zelene niti priblizno ne gane, da ce cela Nemcija ne proizvede niti grama CO2-ja, vkljucno z dihanjem, bo ostali svet proizvedel toliko CO2ja, da bo slo segrevanje precej preko teh 1,5%. Ali drugace, svetovni klimi se ne bo poznalo, ce Nemcija doseze svoje lokalne “klima cilje”. Dogmi bo pa zadosceno.
Nekoliko igra vlogo tudi tradicionalna nemska aroganca o “superiornem vedenju”. “Mi delamo prav, drugi pa narobe”. To lahko deluje, ce gre npr. za avtomobilske motorje, ali pa tudi ne, ce gre za ideologijo.
Pri elektriki je tako, da je porabis tocno toliko kot se jo proizvede, ne vec in ne manj. To velja tudi, ce se uporabi akumulatorje za majhno diskrepanco med porabo in proizvodnjo.
Ce bo torej proizvodnja elektrike premajhna ali pa bo predraga, bo pac poraba manjsa. Manj porabe energije je pa tudi zmanjsanje zivljenjskega standarda, kar se pa tudi prerokuje zaradi zmanjsanja naravnih resoursov.
Brez nukleark v Nemciji bo proizvodnja elektrike v Evropi se vedno enaka porabljeni elektriki. Le, da bodo Nemci nuklearno elektriko morali uvazati iz Francije, Poljske, morda celo Slovenije. Aroganco je treba placat. Jasno pa, da bo cena proporcionalna povprasevanju.