Je za radikalizem kriv internet?

Združene države Amerike se soočajo z izbruhi političnega nasilja. V sredo je 29-letnik v objektu agencije ICE v Dallasu izvedel strelski napad. Nedolgo nazaj pa sta Američane v istem dnevu pretresla strelski pohod na srednji šoli v Coloradu in atentat na mladega konservativnega aktivista in ustanovitelja organizacije Turning Point USA, Charlieja Kirka.

Kirk je bil zelo odmeven konservativni glas, zato je njegova smrt prizadela mnoge, tudi izven ZDA: njegova oddaja na Youtubu je imela skoraj 5,5 milijona naročnikov.

Njegovega umora je obtožen 22-letni Tyler Robinson, na katerega naj bi vplivala »temni internet« in računalniške igrice. Na spletu naj bi bil radikaliziran tudi 16-letni strelec srednje šole Evergreen v Koloradu.

Podobne vzroke in dejavnike so v preteklosti pripisovali tudi drugim terorističnim strelcem, med drugim strelcu v Christchurchu v Novi Zelandiji. Raziskave sicer nakazujejo, da do radikalizacije prihaja v komunikacijskih kanalih, kjer se zbirajo soigralci, ne pa v igri sami.  

A medtem ko raziskovalci opozarjajo na grožnjo odmevnih komor (ang. ecochambers) na spletu, so družbena omrežja vse pomembnejše politično orodje – in komunikacijski kanal, ki privablja mlade.

»Trolanje« kot novodobno politično orodje tudi v Sloveniji?

79 % mladih (16–29 let) v Sloveniji bere novice na internetu – 4 odstotne točke več od evropskega povprečja (Eurostat, 2022). Skoraj vsi uporabljajo družbena omrežja: lani je kar 91 % mladih, starih med 16 in 29 let, splet uporabljalo za družbena omrežja, kar je nekoliko več od evropskega povprečja.

»Vpliv tradicionalnih medijev na javno mnenje se dejansko zmanjšuje, vendar pa še vedno ni zanemarljiv,« ocenjuje sociolog s Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), dr. Matevž Tomšič. »Predvsem ljudje iz starejših generacij – ti pa so bolj zvesti volivci – se še vedno namreč opirajo nanje. Medtem pa mlajše generacije v večji meri uporabljajo nove medije.«

Prav to je za politične stranke danes eno ključnih vprašanj pri načrtovanju svojega dela in kampanj – kako pripraviti mlade, ki so stranki sicer po anketah naklonjeni, da gredo na volilni dan tudi dejansko na volišča.

»Za volilno mobilizacijo morajo politični igralci znati uporabljati različne komunikacijske kanale,« je prepričan Tomšič.

Polarizacija in radikalizacija na družbenih omrežjih

A vrnimo se k začetku – raziskovalci opozarjajo, da je splet takorekoč gojišče polarizacije in radikalizacije. Poleg tega naj bi bile vsebine na internetu vse bolj ideološko polarizirane – tako na področju medijev, političnih objav na omrežju X ter celo vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki sami.

Ob tem pa med mladimi moškimi in ženskami v Sloveniji – kot tudi drugod na Zahodu – obstaja jasna politično-ideološka vrzel. Govorimo lahko torej tudi o spolni polarizaciji.

South Korea gender divide update 😲

Young men lean right by 50 points
(74% conservative vs 24% centre-left)

Young women lean left by 22 points
(58% centre-left vs 36% cons) pic.twitter.com/99E9z9ZXPn

— John Burn-Murdoch (@jburnmurdoch) June 4, 2025

»Naša raziskava iz leta 2024 je pokazala, da se je delež deklet, ki menijo, da ženske v naši družbi nimajo dovolj pravic, močno povečal, in sicer z 20 % na 40 %. Med fanti pa se je povečanje zgodilo na nasprotnem polu; delež tistih, ki menijo, da imajo ženske preveč pravic, se je več kot podvojil: s 7 na 15 %.«

Nekateri so te rezultate pojasnjevali s stališči vplivnežev, kot je Andrew Tate.

Toda Tomšič meni, da razlage, ki krivijo splet, zgrešijo bistvo.

Družbena omrežja so le kanal za manifestacijo polarizacije in radikalizma

Tomšič sicer pritrjuje, da imamo v Sloveniji in marsikod drugje opraviti s politično-ideološko polarizacijo in raznimi oblikami radikalizma.

Vendar pa je za to, ocenjuje, težko kriviti socialna omrežja: »Pogosto se za vzpon populizma in (skrajnega) desničarstva obtožuje socialna omrežja. Toda družbena omrežja so le komunikacijski kanali – torej kanali za manifestacijo le-tega. Razlogi so v globljih družbenih delitvah in napetostih.«

Število populističnih in t. i. »anti-esteblišment« strank po svetu naj bi v zadnjem desetletju namreč zelo narastlo.

A prav tako po njegovem drži, da socialna omrežja omogočajo hitrejšo in intenzivnejšo komunikacijo, s tem pa tudi širjenje radikalnih idej in verbalno obračunavanje.

Na spletu se v obliki »memov« pojavljajo svojevrstne mešanice politike in zabave. V Nemčiji, na primer, je med mladino priljubljena skrajno-desna stranka AfD. Na družbenem omrežju TikTok so krožili posnetki deklet, ki plešejo na tehno pesem, ki pravi: »Nemčija potrebuje AfD«.

Pomembno vlogo družbenim omrežjem v približevanju strank mladim se pripisuje tudi finski stranki Finci in pa norveški stranki Napredek (FrP), ki je na septembrskih volitvah podvojila podporo in se povzpela na mesto druge najbolj priljubljene stranke. Predvsem uspešna je med mladimi moškimi. Slogan, ki je pozival k glasovanju zanjo, je krožil prav po TikToku.

Je desnica torej bolj vešča uporabe družbenih omrežij? Tomšiča takšna razlaga ne prepriča: »Prej bi rekel, da je naraščajoča priljubljenost desnih idej med mladimi izraz odpora zoper novolevičarski diskurz, ki ga prakticirajo vladajoča politika in dominantni mediji, in vsiljevanje politik, ki so se izkazale za zgrešene«. 

Podobno je ocenil tudi Lavrič.

Kulturni protiudar progresivni ideologiji

»Osnovno razlago za zasuk v desno lahko iščemo v temi kulturnega protiudara (ang. cultural backlash). Določene skupine mlajših generacij se zaradi progresivnih normativnih sprememb, ki so v družbi in na družbenih omrežjih še posebej opazne v zadnjem desetletju in pol, počutijo ogrožene in zapostavljene. Še posebej to velja za mlade fante,« pravi Lavrič.

Pri tem pa, pojasnjuje Lavrič, slovenska mladina ne odstopa bistveno od trendov, ki jih raziskave mladih kažejo v drugih državah Evropske Unije in v ZDA.

»Na tej osnovi lahko predpostavljamo, da so za nastanek vrzeli v Sloveniji odgovorni približno enaki vzroki kot drugod. Raziskovalci v tem okviru med pomembne sprožilce uvrščajo gibanje #MeToo in splošno ozračje naraščajočega aktivizma, ki so ga še povečali in popačili algoritmi socialnih omrežij.«

V tem okviru so mlade ženske in nekatere druge družbene skupine spoznale, kako se lahko učinkovito zavzemajo za svoje pravice – to pa je vodilo v dolgoročno naraščanje aktivizma. »To pa je na drugi strani sprožilo kulturni protiudar s strani moških, ki so kot družbena skupina najmanj vključeni v nove oblike aktivizma.«