Japonska dosledno zavrača politiko množičnega priseljevanja. Kakšne so posledice?

Kot posledica nizke rodnosti ter množičnega legalnega in ilegalnega priseljevanja se Zahodni svet zlasti v zadnjem desetletju hitro in korenito spreminja v vseh pogledih. Imigracije kot rešitev za problem staranja prebivalstva so že leta 2000 predlagali Združeni narodi in politiko nadomestitve prebivalstva zahodnih držav poimenovali "Replacement migration".

Model t. i. "nadomestitvenega priseljevanja" Združenih narodov danes uživa veliko priljubljenost v zahodnih političnih krogih, popolnoma pa je osvojil tudi medijsko srenjo,  ki ga predstavljajo kot edino možno rešitev za starajočo populacijo Evrope.

Japonska v velikih težavah

Vendar poleg politike nadomestitve lastnega prebivalstva obstajajo tudi drugačni pristopi k reševanju demografskih težav. Ena od držav, ki se prav tako kot Zahod sooča s staranjem prebivalstva, je tretja ekonomska sila na svetu – Japonska.

Kot poroča The Guardian, je leta 2018 rodnost na Japonskem padla na 1,43 rojstev na žensko, kar je najnižja številka od leta 1899, ko je država začela beležiti tovrstne demografske podatke. V lanskem letu se je na Japonskem rodilo 921.000 otrok, umrlo pa je 1,37 milijona ljudi. Premier Shinzo Abe je demografsko sliko že označil za nacionalno krizo ter napovedal ukrepe za spodbujanje mladih parov, da imajo več otrok.

Japonski "Nacionalni inštitut za raziskovanje populacije in socialne varnosti" (IPSS) ocenjuje, da se bo prebivalstvo Japonske z današnjih 126,7 milijona do leta 2040 zmanjšalo na slabih 110 milijonov.

Načelo nacionalne homogenosti

Kljub naštetim težavam in prigovarjanju določenih priseljevanju naklonjenih krogov japonsko javno mnenje ostaja zvesto starima načeloma nacionalne homogenosti in ničnega priseljevanja (no-immigration principle) ter nasprotuje spreminjanju Japonske v priseljensko državo zahodnega tipa.

Namesto odpiranja meja množičnemu priseljevanju Japonska uvaja sistem t. i. tujih "rotacijskih delavcev" (‘rotation-type’ labourers), ki smejo v državi ostati le določen čas. Vlada tudi vodi zelo restriktivno politiko do t. i. "združevanja družin" delavcev na začasnem delu v državi.

Poleg tega je japonska vlada pod vodstvom Abeja že leta 2014 sprejela sklep, da bo država svoje prebivalstvo v naslednjega pol stoletja skušala stabilizirati pri približno 100 milijonih, ne da bi zato potrebovala priseljevanje.

Da bi Japonska dosegla svoj cilj, bi se rodnost s trenutnih 1,43 morala povzpeti na 1,8 rojstev na žensko leta 2030 in 2,7 leta 2040, s čimer bi bil dosežen nadomestitveni nivo (replacement rate). Kljub dejstvoma, da se je število japonskih državljanov med letoma 2000 in 2015 znižalo za 0,9 % in da se je delež tujih državljanov, ki živijo na Japonskem, v istem obdobju povečal za 33,7 %, tujci v državi še vedno predstavljajo zgolj 1,88 % kar je v primerjavi z Zahodnim svetom zelo nizka številka.

Vpliv na ceno dela

Očitkom in kritikam, ki jih nekateri zahodni mediji zaradi nasprotovanja množičnemu priseljevanju namenjajo Japonski, navkljub, ima takšna politika pozitivne posledice za japonski delavski razred. Spomladi 2018 so japonski delavci namreč beležili najvišje zvišanje plač v zadnjih dveh desetletjih, ker so delodajalci v logistiki in maloprodaji začeli med seboj tekmovati za delovno silo, katere število se manjša.

Medtem plače delavcev na Zahodu zaradi neprestanega dotoka tuje delovne sile stagnirajo. Poleg tega je politika zaprtih meja deželi vzhajajočega sonca v zadnjih štirih letih prihranila še težave s terorizmom, preobremenjenim socialnim in zdravstvenim sistemom, rastočimi cenami nepremičnin ter razpadanjem družbene kohezije, ki od leta 2015 dalje pestijo zlasti Evropo, Kanado in Avstralijo.

V diametralnem nasprotju s svojimi evropskimi partnerji je Japonska leta 2015 sprejela le 27 beguncev in zavrnila 99 % vseh prošenj za azil. Kot primerjavo navedimo, da je Nemčija v istem letu po uradnih podatkih sprejela 900.000 prosilcev za azil. Japonska torej odločno zavrača politiko odprtih meja, množičnega priseljevanja in nadomestitve lastnega prebivalstva ter posledično ostaja država z visoko družbeno kohezijo, socialnim kapitalom in močno identiteto. Japonska bo ostala japonska.