Janša: "Resnica je bila strahotna." Pahor: "Vživimo se v bolečino drugega." (foto)

Foto: Štefan Kržišnik
POSLUŠAJ ČLANEK
Letošnja spominska slovesnost v Kočevskem rogu za pobitimi in v brezna odvrženimi slovenskimi domobranci je bila resnično nekaj edinstvenega.

Šele 30 let po prvi slovesnosti, ki je bila leta 1990, so se navzoči danes zbrali na dejanskem kraju poboja, pri jami pod Macesnovo gorico. Zakaj so se v Rogu desetletja zbirali na napačnem kraju, smo pred dnevi pisali tukaj.

Če je bilo brezno na prejšnji lokaciji, pri jami pod Krenom, ob strani prireditvenega prostora, zaraslo z zelenjem in drevesi, pa smo na novi lokaciji, pod Macesnovo gorico, zrli pred seboj v mogočno podobo razbrazdanega pobočja nedavno odprte jame.

Jama, ki so jo odprli lansko jesen, in zavarovali, potem ko so našli prve človeške ostanke, zdaj čaka na nadaljnje izkopavanje.


Za razliko od spominske slovesnosti pred 30 leti, na katero so se zgrnile množice, je tokratna zaradi omejitev zbiranja v zvezi z epidemijo koronavirusa potekala pred malo ljudmi.

Vzdušje je bilo tako pretresljivo intimno; če si se le prestopil na grušču na platoju pred jamo ali na listju v gozdu za njim, se ti je zdelo, kot da se zvok sliši po celotnem prizorišču. Besede so odmevale v popolnem molku, brez ploskanja, niti po govorih predsednika vlade Janeza Janše in predsednika države Boruta Pahorja.

"Resnica je bila tako strahotna, da mladi njenim drobcem sprva nismo niti verjeli"


Po dolgem času se je zgodilo, da sta bila v Rogu tako predsednik države kot predsednik vlade. Nedvomno osrednji osebnosti slovenske politične levice in desnice sta vsak na svoj način izrazila vso tragiko ran, ki slovenskoFPahor narodno telo žgejo še tri desetletja po demokratizaciji in osamosvojitvi.

Predsednik vlade Janez Janša je pred navzočimi razgrnil zgodbo svojega očeta, ki je bil na začetku vojne star 14 let, si ob raciji italijanskega okupatorja že kopal grob, pozneje stražil v domobranski postojanki v Polhovem Gradcu, od tam odšel, da bi pomagal doma na kmetiji, bil zaradi tega obtožen dezerterstva in poslan v Dachau, na koncu vojne pa v Kočevskem rogu, zelo verjetno prav pri jami pod Macesnovo gorico, poslan v smrt, a se mu je uspelo rešiti.

Vodja vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman predsedniku vlade Janezu Janši, predsedniku države Borutu Pahorju in ministru za obrambo Mateju Toninu predstavlja potek del pri urejanju jame.


Resnica o pobojih, ki jo je oblast po vojni hotela ubiti, "je bila tako strahotna, da njenim drobcem sprva mladi nismo niti verjeli," je dejal Janša. A kljub temu je živela v malih otočkih, po nekaterih cerkvah, v zamejstvu in po svetu, med rešenimi in obvarovanimi, pa tudi med morilci, ki so v neprespanih nočeh strmeli v konec.

Glede sprave Janša verjame, da jo bomo dosegli, a žal ne danes, ko so besede "še premalo smo jih pobili" postale del vsakdana. Zato se moramo truditi vsaj za to, da ne bi živeli drug proti drugemu, ampak vsaj drug ob drugemu, kar nam po mnenju predsednika vlade zaenkrat za silo uspeva.

"Vživimo se v bolečino drug drugega"


Čeprav tega ni imel v prej pripravljenem govoru, je predsednik države Borut Pahor po Janševem govoru tudi sam povedal nekaj o izkušnji svojih staršev: "Tudi moji starši in stari starši so bili odvedeni v taborišča, moj nono je bil kot partizan prvoborec odpeljan v Dachau. Prihod partizanov na Primorsko so sprejeli kot veliko olajšanje, kot osvoboditev."

Zbranim ob jami pod Macesnovo gorico pa je dejal: "Razumem vašo bolečino. Bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev. A vživimo se v bolečino drugega. Vživimo se tudi v bolečino partizanov in njihovih svojcev, ki jih še vedno močno prizadane, če se jim odvzame pristno domoljubje in se jih krči na politične revolucionarje."

Predsednik države Borut Pahor med nagovorom. V ozadju odra, na katerem se je pred nagovoroma obeh predsednikov darovala sveta maša, je znana podoba usmiljenega Jezusa, narisana po navodilih vidkinje sv. Favstine Kowalske, ki je prejemala razodetja o Božjem usmiljenju ravno v letih pred morijo druge svetovne vojne.


Predsednik Pahor meni, da smo po 30 letih glede poprave krivic, stvarne in simbolne sprave, storili mnogo korakov, a ne dovolj. Zato ne smemo nikoli misliti, da je danes zadnji korak. Kajti sprava je po Pahorjevih besedah pot, ki se ne sme končati - če pa se konča, se začne trpljenje.

»Branili so to, kar so bili in kar so hoteli biti«


»Brez prodiranja v resnico o žrtvah ne moremo premagati razpora, ki so ga v nas zasekala roška brezna, razpora, ki se zdi nepremagljiv,« pa je v nagovoru zapisal dr. Matija Ogrin, predsednik društva Nova slovenska zaveza, organizator spominske slovenosti.

Bistveni del resnice o pobitih domobrancih je, da niso branili le svojih golih življenj, ampak tudi način življenja, svojo kulturo in tradicijo. Ali kakor je pred leti strnil pokojni predsednik Nove slovenske zaveze Justin Stanovnik: »Branili so to, kar so bili in kar so hoteli biti.«

Brez te resnice po Ogrinovem mnenju napredek v notranjem zedinjenju, ki ga imenujemo sprava, ni mogoč.

Pred jamo pod Macesnovo gorico je začasno urejen zasilni plato, ni pa še določeno, kako bo oblikovan morebitni spominski prostor. Neuradno smo izvedeli, da naj bi z izkopom trupel nadaljevali šele naslednje leto in ne že letos, kakor so sprva želeli v vladni komisiji.

»Odgovore nam morajo dati ljudje, ki so zlo doživeli in preživeli«


O tem, kako naprej, po 30 letih prvega Roga, se je v pridigi spraševal tudi ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore: »Kako bomo z dogodki in iz dogodkov, ki so to zemljo prepojili pred petinsedemdesetimi leti, živeli mi?«

Dejal je, da lahko hitro zapademo skušnjavi, da bi odgovore oblikovali iz svoje pameti. A pot do odgovorov mora biti drugačna: »Odgovore nam morajo dati ljudje, ki so zlo doživeli in preživeli. Ljudje, ki so se na nek način sprijaznili s smrtjo, pa je nazadnje niso bili deležni. Njihovi odgovori namreč niso leporečje, ampak postanejo življenje, ki zajema iz Božjega in živi v človeškem.«

Ker je bila navočnost ljudi na slovesnosti v Rogu zelo omejena, sta TV Slovenija in Nova24TV poskrbeli, da si jo boste lahko ogledali po televiziji.

Mašo si bo v posnetku mogoče ogledati:

  • v nedeljo, 7. junija, ob 10.00 na TV Slovenija 2;

  • v nedeljo, 7. junija, ob 11.00 na Nova24TV (skupaj s celotno slovesnostjo):


Samo nagovora obeh predsednikov bosta predvajana:

  • v soboto, 6. junija, ob 16.00 in 20.50 na TV Slovenija 3;

  • v soboto, 6. junija, ob 18.00 na Nova24TV;

  • v nedeljo, 7. junija, ob 11.40 in 19.20 na TV Slovenija 3;

  • v ponedeljek, 8. junija, ob 9.35 na TV Slovenija 3.


Na povezavah lahko preberete tudi celotne nagovore predsednika države Boruta Pahorja, predsednika vlade Janeza Janše in ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta.


Več fotografij s slovesnosti ob roškem breznu pri Macesnovi gorici si lahko ogledate v spodnji galeriji.

[gallery_media_slugs=img_1919.jpg,img_1921.jpg,img_1923.jpg,img_1925.jpg,img_1927.jpg,img_1931.jpg,img_1933.jpg,img_1934.jpg,img_1935.jpg,img_1944.jpg,img_1947.jpg,img_1950.jpg]



Na tej povezavi lahko preberete tudi daljši zapis o usodi očeta Janeza Janše, ki ga je predsednik vlade na Facebooku objavil včeraj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike