Jakob Primožič, Časnik: »Moj« park izbrisanih, moj polomljeni Ć

Uredništvo
Vir slike: http://katoliska-cerkev.si

»V Ljubljani so ob prenovljenem centru Rog, ki izgleda bistveno bolje kot pred prenovo, danes odkrili spomenik izbrisanim v parku, ki so ga poimenovali Park izbrisanih. Spomenik je v obliki napol zakopane črke Ć v pisavi Times New Roman, ki jo avtorji spomenika predstavljajo kot pisavo takratnih birokratskih dokumentov, ki so povzročali trpljenje. Mimogrede me spreleti, koliko spomenikov s to pisavo bomo še postavili, glede na raznovrstnost in številčnost žrtev naše birokracije?« komentar na Časniku začenja Jakob Primožič.

Nadalje poveže obžalovanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića nad dejstvom, da je do izbrisa prišlo in njegovo sočustvovanje s trpljenjem izbrisanih z izbrisanimi iz občestva živih s pomočjo orožja, razstreliva, tajne službe v Macesnovi Gorici. Izbrisanim iz registra so v Ljubljani posvetili park, hkrati pa izbirsanim iz Macesnove Gorice pokopa v Ljubljani ne dovoli isto gospod, ki obžaluje in sočustvuje s trpljenjem izbirsanih - oran Janković: »Eni dobijo 8000 m² velik park in spomenik skoraj v centru Ljubljane, za druge v Ljubljani ni prostora niti na pokopališču,« zapiše avtor.

»Vprašam se, ali ni barbar tisti, ki to preprečuje? Te (najbrž v večini) niso imeli priimka, ki se konča na Ć, pa jih še vedno sovraži. In veste, kaj bom naredil? Ukradel mu bom Park izbrisanih in ga posvojil. Naj to postane Park vseh izbrisanih! Tudi teh iz Macesnove Gorice. Šel bom v ta park in sedel na klopco in razmišljal o tragediji po vojni izbrisanih, ki so bili oropani dostojanstva. Še več – ob 1. novembru bom šel tja in prižgal svečko. Za izbrisane iz Macesnove Gorice. Dal jim bom prostor blizu centra Ljubljane. In tudi vas povabim, da ob prazniku Vseh svetih pridete v Park izbrisanih in prižgete svečko. Ko bom gledal Ć, ki kot opomnik štrli iz zemlje, me bo spominjal na Človečnost, ki je bila polomljena. Na Človekovo dostojanstvo, ki mu je bil en del odlomljen. In ko bo na večer 1. novembra lep bel spomenik v rdečem soju sveč utripal, bom vedel, da nam danes Človečnost, tudi če je bila v preteklosti večkrat zlomljena, še vedno predstavlja pomembno vrednoto,« še  zapiše v komentarju na Časniku.

Izbrano za naročnike
Ne joči, Pero
Levica pohablja demokracijo z mediji in ideologijo
Zakaj nekateri samostani cvetijo, medtem ko jih velika večina zamira
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki