Jakob Primožič, Časnik: »Moj« park izbrisanih, moj polomljeni Ć
»V Ljubljani so ob prenovljenem centru Rog, ki izgleda bistveno bolje kot pred prenovo, danes odkrili spomenik izbrisanim v parku, ki so ga poimenovali Park izbrisanih. Spomenik je v obliki napol zakopane črke Ć v pisavi Times New Roman, ki jo avtorji spomenika predstavljajo kot pisavo takratnih birokratskih dokumentov, ki so povzročali trpljenje. Mimogrede me spreleti, koliko spomenikov s to pisavo bomo še postavili, glede na raznovrstnost in številčnost žrtev naše birokracije?« komentar na Časniku začenja Jakob Primožič.
Nadalje poveže obžalovanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića nad dejstvom, da je do izbrisa prišlo in njegovo sočustvovanje s trpljenjem izbrisanih z izbrisanimi iz občestva živih s pomočjo orožja, razstreliva, tajne službe v Macesnovi Gorici. Izbrisanim iz registra so v Ljubljani posvetili park, hkrati pa izbirsanim iz Macesnove Gorice pokopa v Ljubljani ne dovoli isto gospod, ki obžaluje in sočustvuje s trpljenjem izbirsanih - oran Janković: »Eni dobijo 8000 m² velik park in spomenik skoraj v centru Ljubljane, za druge v Ljubljani ni prostora niti na pokopališču,« zapiše avtor.
»Vprašam se, ali ni barbar tisti, ki to preprečuje? Te (najbrž v večini) niso imeli priimka, ki se konča na Ć, pa jih še vedno sovraži. In veste, kaj bom naredil? Ukradel mu bom Park izbrisanih in ga posvojil. Naj to postane Park vseh izbrisanih! Tudi teh iz Macesnove Gorice. Šel bom v ta park in sedel na klopco in razmišljal o tragediji po vojni izbrisanih, ki so bili oropani dostojanstva. Še več – ob 1. novembru bom šel tja in prižgal svečko. Za izbrisane iz Macesnove Gorice. Dal jim bom prostor blizu centra Ljubljane. In tudi vas povabim, da ob prazniku Vseh svetih pridete v Park izbrisanih in prižgete svečko. Ko bom gledal Ć, ki kot opomnik štrli iz zemlje, me bo spominjal na Človečnost, ki je bila polomljena. Na Človekovo dostojanstvo, ki mu je bil en del odlomljen. In ko bo na večer 1. novembra lep bel spomenik v rdečem soju sveč utripal, bom vedel, da nam danes Človečnost, tudi če je bila v preteklosti večkrat zlomljena, še vedno predstavlja pomembno vrednoto,« še zapiše v komentarju na Časniku.
3 komentarjev
Andrej Muren
Resnično potrebujemo v Sloveniji kar nekaj parkov, posvečenih spominu na Slovence, ki so jih leta 1945 pokončali komunistični klavci. Spomenik Ć pa je treba uničiti skupaj s spomeniki komunističnih voditeljev.
Igor Ferluga
25.000 "izbrisanih" je heterogena skupina. Je pa med njimi zanesljivo največ tistih, ki so zavestno ignorirali poziv slovenskih oblasti, da si morajo v novi državi urediti status - ali sprejeti slovensko državljanstvo ali izbrati status tujca. V tem pozivu ni nič spornega , se vec: podeljevanje državljanstva priseljencem iz drugih republik YU je bilo izjemno sirokogrudno, namenjeno kar vsem, ki so zeleli, brez pogojev, ki so standard v demokratičnem svetu ( med drugim vsaj 5 letno kontinuirano stalno prebivališče ipd). Za moje pojme nedomisljeno sirokogrudno.
Posredno gre torej za spomenik tistim, ki niso sprejemali dejstev in konsekvenc slovenske osamosvojitve in državnosti, spomenik tudi tistim, ki so bili del agresije na Slovenijo ( v vrstah JLA) in spomenik peti koloni, ki bi v primeru, da bi tisto vojno proti Sloveniji JLA dobila, predstavljali novo marionetno starorezimsko oblast, ki izničila tako demokratični preboj kot osamosvojitev.
Toliko bolj, ker v tej državi sploh še nimamo državnega obeležja rojstvu neodvisne slovenske države in ker imamo oblast ki s simbolnimi gestami ( ukinitev muzeja osamosvojitve, ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma, praznovanje Čebin, vračanje spomenikov nosilcev totalitarizma na protokolarno Brdo) kaze na temeljno nespoštovanje do demokratičnega preloma, rojstva države in moralnih postulatov civilizacije, je ta spomenik velika provokacija in demonstracija moči tistih, ki realno prevlado v aktualni družbi črpajo iz svoje lojalnosti krvavi revoluciji in totalitarnemu jugoslovanskemu režimu. Gre za spomenik tezki regresiji in golo demonstracijo realne moči in pljunek v sveti trenutek rojstva narodove države.
Kaj pa vem
Moje mnenje je, da je bilo potrebno ta spomenik postaviti, ko so ljudje sprevideli kam nas vodi levica. Ljudje, tudi tisti na ić, živijo življenje povprečnega človeka z vsakdanjimi tegobami in nikakor vsi ne podpirajo levice. Spomenik Ć je po moje postavljen zaradi strahu pred pobegom teh ljudi k desnici. Tisti, ki so k nam prišli iz bivše države so se v precejšnjem delu lepo vklopili v naš način življenja. Oni, ne jaz so poimenovali svoje sonarodnjake prebrisani. Res, ta spomenik bi lahko pomenil vrnitev vseh izbrisanih. Zraven se doda še napise krajev, kjer se nahaja 700 morišč.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.