Izstop delodajalskih organizacij iz dialoga z vlado: vladni ukrepi nekoordinirani in ideološko naravnani

Danes je potekala skupna novinarska konferenca delodajalskih organizacij in članic Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) na temo potrebe po socialnem dialogu z vlado pri pripravi zakonodaje o dolgotrajni oskrbi.

Državni zbor je po petdnevni razpravi po nujnem postopku ter mimo ESS v ponedeljek sprejel nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Toda državni svet je v petek na pričujoči zakon s 17 glasovi za in 9 proti izglasoval odložilni veto in s tem podprl predlog interesnih skupin delodajalcev, lokalnih interesov in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Zakonu nasprotujejo predvsem zaradi uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo (DO).

Obrtniška zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) so pred konferenco obvestile ESS in vlado, da so se odločile izstopiti iz sveta.

O razlogih za izstop so na konferenci spregovorili predsednik OZS Blaž Cvar, predsednik GZS Tibor Šimonka, predsednica TZS Mariča Lah, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič in predsednik ZDS Marjan Trobiš. Združenja si delijo stališči, da v ESS nimajo enakovrednega položaja v socialnem dialogu pri pripravi zakonodaje ter da so ukrepi za gospodarstvo nevzdržni.

Zaradi veta državnega sveta bodo morali poslanci sicer glasovati znova, na današnji izredni seji DZ. Čeprav bo tokrat potrebnih 46 glasov, na vidiku ni zapletov, saj je zakon že na prvem glasovanju podprlo 54 poslancev.

Trobiš: Pretvarjanje socialnega dialoga v socialni monolog

Sodelujoči so izrazili nezadovoljstvo z nepripravljenostjo vlade k sodelovanju z vsemi stranmi: Kljub zagotovilom premierja Roberta Goloba, da bo socialni dialog omogočen, »od naših predlogov in amandmajev niso upoštevali niti enega,« je poudaril Trobiš.

Trobiš ocenjuje, da je prišlo v postopku sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi do kršitev pravil ESS. Vlada je predlog sprejela brez predhodne obravnave ESS, ob tem pa je bilo pomanjkljivo sestajanje s pogajalsko skupino in končnega poročila sploh niso napisali. Skrbi ga tudi, da je javna razprava trajala le pet dni in zainteresiranim deležnikom ni bila zagotovljena celovita obravnava.

Izpostavil je, da so bili pogajalski partnerji seznanjeni le z izhodišči zakonodaje, hkrati pa vlada ni bila pripravljena poslušati njihovih predlogov.

Dodal je še, da je pričujoči zakon ključen zakon ekonomsko-socialne politike in ga zaradi tega ni ustrezno obravnavati po nujnem postopku.

Omenil je tudi pripravo sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, t. i. »male ustave« za zaposlene in delodajalce, ki neposredno vpliva na odnos med delavcem in delodajalcem, slednjim pa naj ne bi bilo dodobra omogočeno podati predlogov.

Šimonka: Gospodarstvo si ne more privoščiti dodatnih obremenitev

Trobiš je poudaril, da je uspešno gospodarstvo pogoj za državno blaginjo – obenem pa je Slovenija izredno obremenjena, glede česar so združenja že sredi julija v javni izjavi izpostavile, da ogroža slovensko mednarodno konkurenčnost.

Neugodni pogoji za industrijo

Po navedbah Šimonke naj bi slovenska industrijska proizvodnja v obdobju 8 mesecev (do maja 2023), ki so ga zaznamovale visoke cene električne energije in zemeljskega plina, upadla za skoraj 6 % glede na predhodno enako obdobje. To je tretji največji padec med evropskimi državami. Za razliko od Slovenije je industrija na ravni EU zrasla za 1 %. Nekatere dejavnosti – predvsem industrija lesa, papirja, stekla in kemijskih proizvodov – naj bi doletel 20-odstoten padec.

Izpostavil je tudi zavajajoče navedbe vlade: »Prikazovati zgolj visoko mesečno rast industrijske proizvodnje v Sloveniji v maju (+7,8 %) je zavajajoče, saj je ta sledila še precej večjemu padcu v aprilu (-8,7 %). Na mesečni ravni je industrijska proizvodnja v Sloveniji zelo spremenljiva, zato je edino smiselno prikazati daljšo časovno vrsto. V tem času se je poraba električne energije med poslovnimi odjemalci znižala za okoli 5 %, zgolj v predelovalnih dejavnostih pa 9 %, kar pomeni, da podjetja višjih cen energentov niso mogla prevaliti v prodajne cene izdelkov.«

Obenem menijo, da so nižje cene energentov v ZDA in v Aziji v primerjavi z EU »dodaten žebelj konkurenčnosti srednjeevropske industrije materialov, torej tudi slovenske«.

Kljub padcu cen zemeljskega plina v Evropi, so te cene namreč petkrat višje od ameriških cen, kar predstavlja izziv za več industrijskih panog. Takšni podatki bi morali »prižgati rdeč alarm in klic k pripravi ustreznih ukrepov«.

Šimonka ocenjuje, da si gospodarstvo si ne more privoščiti dodatnih obremenitev in da je to tudi proti interesu zaposlenih, saj neto plač ne bo mogoče višati. Komentiral je, da vsak vladni predlog prinaša dodatne obremenitve.

Lahova je glede ekonomske politike vlade ocenila, da ukrepi niso koordinirani, obenem pa so posamezni ukrepi ideološko naravnani in z zelo slabimi ali odsotnimi analizami finančnih posledic.

Potrebna je evalvacija stanja in posledic za gospodarstvo, vendar vlada, kot je poudaril Cvar, ne prisluhne tistim, ki polnijo državni proračun.

Izpostavil je, da bo davek zažiral ter da gospodarstvo zaradi vladnih predlogov ne bo preživelo: »Že zdaj nismo konkurenčni v primerjavi z ostalimi državami – želimo si konkurenčno gospodarsko okolje.«

Lahova: Politika čakanja ne bo obrodila sadov

Predsednica TZS je izpostavila podatke Evropskega statističnega urada, da je Slovenija med vsemi članicami EU doživela največji padec obsega trgovine na letni ravni. Slovenski 13,4 % padec je bistveno slabši od povprečja evro območja (2,9 %). Meni, da podjetja s strahom čakajo na dogajanje v letu 2023, kaj šele na naslednje leto.

Primerjave dobičkov in izgub trgovin namreč kažejo, da prihodki zaostajajo za odhodki. Opozorila je tudi na to, da izobraževalni sistem ne sledi potrebam trga.

Prav tako naj bi se večina gospodarskih kazalnikov po navedbah UMAR-ja v drugem kvartalu 2023 poslabšala. »Te številke so dokaz, da se slovensko gospodarstvo ohlaja, potrošniki so postali veliko bolj preudarni pri svojih nakupih, potrošnja se manjša. Posledice se bodo slej ko prej odrazile v manjših davčnih prilivih v proračun RS.«

https://twitter.com/BalazicMarko/status/1682334931161104386?s=20

Posegi v trg, ko ni nujno, in odsotnost nujnih ukrepov

Lahova je izpostavila problem politike glede prehranske draginje. Kot je povedala, se je vlada kljub dejstvu, da smo v zvezi s prehransko inflacijo v Sloveniji na povprečju – ni bilo izrazito potrebnih ukrepov na tem področju –, odločila drugače: Pričela je spremljati košarico 15 živil in potrošnikom razlagala, da jih usmerja k racionalnim nakupom.

Nato je košarico povečala na 18 izdelkov, nazadnje pa spremljala še spletno prodajo. Opozorila je, da spremljanje ali (ob)javljanje cen, narekuje na eni strani uredba, na drugi pa zakon o kmetijstvu. »Če smo pravna država, ali ta poseg v tržne razmere ni sporen?« se je vprašala Lahova, kajti zakon o nadzoru cen naj bi pred takšnim ukrepom narekoval temeljito analizo, ugotovitev anomalij in šele nato izvedbo.

Po drugi strani pa ugotavlja, da vlada na nekaterih bistvenih področjih ne ukrepa dovolj ali deluje prepočasi: gre za nujne in lažje izvedljive ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti, raziskovanja in inovativnosti ter zelenega prehoda.

Boji se tudi, da je vlada zamudila zadnji vlak, kako si pomagati z zaposlovanjem delavcev iz tujine, saj v trgovinah primanjkuje delovne sile.