Italiji se nadzor meje s Slovenijo obrestuje. Varnostni strokovnjak svari: Delati se, da problemov ni, je še bolj nevarno

Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške Boštjan Poklukar, Matteo Piantedosi in Davor Božinović so se danes sešli v Trstu. V središču srečanja je bilo vprašanje varnosti in migracij na balkanski poti, še posebej v luči suspenza schengenskega sporazuma, ki sta ga Italija in Slovenija uveljavili 21. oktobra ter ga že podaljšali do 19. novembra. Po besedah italijanskega notranjega ministra pa bo režim, ki močno otežuje dnevne delavne migracije, trajal, dokler bodo obstajali pogoji, zaradi katerih se je začel. Ocenil je namreč, da je ravno vzhodna kopenska meja s Slovenijo najbolj prepustna in potencialnim teroristom omogoča lažji prehod. 

Notranji ministri so se dogovorili za ustanovitev mešanih policijskih brigad, ki bodo nadgradnja trenutnih mešanih patrulj, ter ustanovitev policijskih koordinacijskih centrov, kar naj bi pomagalo pri preprečevanju varnostnih tveganj ob razmerah na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Šefi policij in ministri vseh treh držav pa naj bi se po novem srečevali bolj redno. Zavzeli so se tudi za to, da bi na ravni EU našli rešitev, da tujci v države Zahodnega Balkana ne bi več prihajali kot turisti, ki nato odidejo proti zahodu. 

Aktualne razmere je za Domovino komentiral nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Janez Stušek.

Italija: Nadzor na meji daje rezultate, potrebna krepitev izgonov

Italijanski notranji minister Matteo Piantedosi je v zjutraj objavljenem intervjuju za časopis Libero dejal, da nadzor na meji s Slovenijo že daje prve rezultate. V prvih desetih dneh od začetka nadzora na meji s Slovenijo je bilo ob vstopu v Italijo pregledanih več kot 20.000 oseb, pri čemer so identificirali in zavrnili 300 tujcev, je dejal Piantedosi. Poleg tega je bilo opravljenih deset aretacij zaradi pomoči in podpiranja nezakonitega priseljevanja. Minister je napovedal tudi porast izgonov in repatriacij. V prvih 10 mesecih leta 2023 je Italija izvedla že 3.926 repatriacij, kar je 15-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Vlada se je zavezala, da bo vzpostavila večje število repatriacijskih centrov po vsej državi, da bi repatriacijo nezakonitih in nevarnih prišlekov še okrepila. Po besedah italijanskega notranjega ministra so ti centri tudi bistvenega pomena za to, da se takšni posamezniki ne morejo nemoteno sprehajati po državi.

Italijanski notranji minister je poudaril tudi pomen objektivnega in na dejstvih osnovanega preučevanja povezav med pojavom migracij in teroristično nevarnostjo. Dejal je, da so italijanske meje na morju dobro nadzorovane, medtem ko je za vzhodno kopensko mejo značilna večja prepustnost, ki posameznikom, ki so lahko povezani s terorizmom, omogoča lažji prehod.

Slovensko javno mnenje migracijam nenaklonjeno, ljudje se počutijo manj varno

Nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik je za Delo med drugim dejal, da EU očitno ne želi ponoviti napake iz obdobja 2015-2016, ko je Islamska država izkoristila migrantski val za infiltracijo svojih operativcev v Evropo, kar so potrdile preiskave terorističnih napadov v Parizu in Bruslju. Po njegovi oceni je smiselno, da varnostni aparat okrepi obveščevalno dejavnost, običajni ljudje pa pozornost na dogajanje v okolju.

Slovensko javno mnenje sicer migracijam ni naklonjeno. Zadnja anketa Mediane za Delo je tako pokazala, da se skoraj polovica anketiranih zaradi povečanih migracij počuti manj varno. Skoraj 60 % pa jih meni, da nedavno uveden nadzor na mejah ne bo vplival na migrantske tokove. Tudi anketa Valicona, opravljena konec septembra pri več kot tisoč prebivalcih Slovenije, je pokazala, da manj kot šestina vprašanih (15,6 odstotka) meni, da so prebežniki za Evropo priložnost, mnogo več kot polovica pa, da to niso.

Javno mnenje podpirajo tudi praktične izkušnje. Do letošnjega septembra je bilo število obravnav posilstev, ki so jih zagrešili tujci iz tretjih držav, pri nas za 170 % večje od skupnega števila v lanskem letu, je nedavno pisala Družina. V zadnjem obdobju sta odmevali posilstvo v podhodu ljubljanske železniške postaje ter poskus posilstva s strani dveh Maročanov, o katerem je včeraj poročal Spletni časopis. V Ljubljani je na območju Viča in centra mesta poraslo tudi število tatvin, policija pa je morala na teh območjih okrepiti prisotnost.

Janez Stušek: »Svet je pred mnogimi izzivi, mi se pa pretvarjamo, da je cesar oblečen.«

Tudi nekdanji direktor Sove in pravnik Janez Stušek je za Domovino ocenil, da ilegalne migracije varnostna tveganja nedvomno zvišujejo. Kot je dejal, smo trenutno v fazi, ko lahko s »pametnimi politikami« marsikaj preprečimo. Slovenski nacionalni varnostni aparat namreč ima omejitve, koliko ljudi lahko obvladuje. »Ne smemo slikati Potemkinove vasi in se delati, da problemov ni, kar je prav tako, če ne še bolj nevarno,« je dejal ter dodal: »Mi se kot država se včasih obnašamo, kot da smo Nova Zelandija ali Islandija. Pa še ti dvoji znajo zelo poskrbeti za svojo varnost.« Po njegovi oceni ima Evropa trenutno zelo velike težave, saj obremenjena z ideološko retoriko ene ali druge strani določenih težav ne naslavlja. »Svet je pred mnogimi izzivi, mi se pa pretvarjamo, da je cesar oblečen,« je bil kritičen tako do nacionalne kot tudi do evropske politike do migracij ter nezmožnosti sprejema delujoče azilne zakonodaje. Problem, ki ga ne nasloviš, pa postaja vse večji, je dejal. Po njegovih besedah bi bilo na izzive migracij nujno pogledati brez ideoloških predznakov.

»Mene kot direktorja Sove je država plačevala za črni scenarij,« je dejal, a poudaril, da ni pristaš tega, da je »zdravilo hujše od bolezni same«, kar v Evropi nadzirajo v ta namen vzpostavljeni kontrolni mehanizmi. Kot pravnik z dolgoletnimi izkušnjami, tudi iz področja človekovih pravic, je opozoril, da pravica do migracij ni človekova pravica. »Kot kaže, smo kot Evropa ujeli v lastno zanko, ker smo šli v ekstenzivno razlago, ki nima podlage v pravu,« je povedal. »Problem je v tem, da smo v nekem obdobju migrante vabili, sedaj pa govorimo o masovnih deportacijah. In oboje je napačno,« je še dejal.

Opozoril je tudi na absurd iz Švedske, kjer se je zgodilo, da so ljudje iz Gaze na Švedsko pribežali že pred začetkom spopadov med Izraelom in Palestino, tam uspešno uporabili pravna pravila Švedske iz vidika azilne zakonodaje ter nato odšli v Gazo na počitnice. Ko se je začel ta konflikt, pa se niso mogli vrniti in so si želeli, da bi jih reševala Švedska. »Gre za absurd par exellence. To so stvari, ki se v nekih urejenih državah ne bi smele zgoditi,« je dejal Stušek.

Varnost in občutek varnosti sta enako pomembna, a povsem varni ne bomo nikoli

Po njegovi oceni bi bilo tako nujno migracije nadzorovati do te mere, da bi se lahko izvajala individualna obravnava. V tem, da bi pri nadzoru meje skupaj s policijo sodelovali tudi vojaki, ne vidi težav: »Če lahko vsak civilist pridrži oz. zadrži človeka, zalotenega pri kaznivem dejanju, do prihoda policije, potem ne vidim razloga, zakaj vojak ne bi smel pridržati človeka do prihoda policije.«

Varnost je namreč po že po Maslowi hierarhiji potreb takoj za biološkimi potrebami, je spomnil Stušek, »pri čemer moramo ločiti dejansko varnost in občutek varnosti. In oboje je enako pomembno«. Ob varnostnih tveganjih za državljane Stušek ljudem svetuje »varnostno ozaveščeno obnašanje«, torej izogibanje »čudnim« lokacijam in uram. Določena območja namreč pomenijo povečano varnostno tveganje. Ob tem je opozoril na tveganje nevarne retorike; »tudi če bi izgnali vse tujce, varnost ne bi bila 100-odstotna«.

Varnostni strokovnjak tudi ni pristaš oboroževanja, saj so po njegovih besedah za pravilno uporabo orožja, s katero ne ogrožamo sebe in drugih, nujna leta treningov. V prvi vrsti je tako po njegovih besedah v primeru nevarnosti najboljša možnost, da si posameznik poskuša pridobiti toliko časa, da lahko pobegne.