Instant stranke antijanšističnega sentimenta ne nastajajo na ideološki platformi, temveč jih druži interes po neprigaranem zaslužku

vir: fotomontaža Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

Gibanje Svoboda se je v slabih dveh letih, odkar je na oblasti, dokončno in v celoti razgalilo kot oportunistično-profitarska klientela, ki spominja na organizirane kriminalne združbe. To seveda ni nobeno presenečenje. 

Instant stranke novih obrazov antijanšističnega sentimenta za ene volitve namreč ne nastajajo na skupni ideološki platformi ali zato, ker bi se njihovi člani strinjali glede temeljnih političnih ciljev, ampak izključno na podlagi biznisa in zato, ker jih druži interes po hitrem in neprigaranem zaslužku.  

Biti antijanša je pri nas pač stvar poslovne odločitve. Biznis omrežja, ki v privatnem poslovnem okolju dosežejo svoj zenit ali pa zgolj hlepijo po še večjem oziroma dodatnem zaslužku, enostavno ustanovijo politično stranko. Za ustanovitev izpolnijo formalne pogoje, nikakor pa ne političnih, programskih ali demokratičnih, če želite, in že so v biznisu. 

Gibanje Svoboda je, kot že rečeno, tipičen primer tovrstne stranke. Njegovi vodilni kadri, kot sta denimo ustanovitelj Robi Star-Solar alias premier dr. Robert Golob in soustanovitelj ter stečajnik alias minister za finance in nesojeni Golobov naslednik Klemen Boštjančič, prisegajo na tako imenovani družinski biznis. 

Kdo vse »biznisira« s kom in na kakšen način? In kako je vse preveč naključij, ko pride do udejstovanj družinskih članov, piše Aljuš Pertinač.

Želite prebrati članek v celoti? Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.

 

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike