Indeks demokracije 2017: Slovenska demokratična kultura vse slabša

Uredništvo
Demokracija v Sloveniji ni v razcvetu. Vsaj tako kaže zadnji demokratični indeks za leto 2017, ki jo od leta 2006 vsako leto pripravlja The Economist Intelligence Unit.

Slovenija se uvršča na 36. mesto od 165. državami med tako imenovane "pomanjkljive demokracije". Po besedah avtorjev raziskave Slovenija "ni uspela vzpostaviti demokratične politične kulture ali vzpodbuditi širše politične participacije."

Skoraj polovica (49,3 %) svetovne populacije živi pod neko obliko demokracije, čeprav jih zgolj 4,5 % živi v polni demokraciji, ugotavlja omenjena raziskava. Približno tretjina svetovnega prebivalstva živi pod avtoritarnimi režimi, po odstotkih še največ na Kitajskem.

Demokratični indeks posamezne države se računa na podlagi petih kategorij: 1) volilni proces in pluralizem 2) državljanske svoboščine 3) delovanje vlade 4) politična participacija in 5) politična kultura. Državo na podlagi teh kriterijev uvrstijo v eno izmed štirih kategorij: polna demokracija, pomanjkljiva demokracija, hibridni režim in avtoritarni režim.

Na prvem mestu Norveška, na zadnjem Severna Koreja


Na prvo mesto se je uvrstila Norveška, na drugo Islandija in tretje Švedska. Nemčija se je na 13. mestu še uvrstila med polne demokracije, medtem ko je ZDA na 21. mestu že pristala med pomanjkljivimi demokracijami. Države na repu indeksa, ki se jih uvršča med avtoritarne režime, pa so Čad, Sirija in Severna Koreja.

V letu 2017 je indeks demokracije na lestvici od 0 do 10 padel s 5,52 na 5,48. Lani se je kar v 89 državah stanje demokracije poslabšalo in zgolj v 27 izboljšalo, kar je najslabši rezultat od leta 2010.

Sloveniji od leta 2012 demokratični indeks pada


Slovenija se je po kakovosti demokracije z indeksom 7,50 v letu 2017 uvrstila na 36. mesto, med pomanjkljive demokracije. Za eno mesto nas je prehitel Ciper, tik za nami je Litva. Splošna slika slovenske demokracije se je v desetih letih poslabšala za 0,46 točke. Leta 2006 je namreč prejela 7,96 točk, po letu 2012, ko je prejela 7,88 točk, pa je indeks Slovenije začel počasi padati.

Medtem ko se je izredno dobro uvrstila v volilnem procesu in pluralnosti (9,58 točk), ji je točk bistveno zmanjkalo pri funkcionalnosti vlade (6,79 točk), s podobnim rezultatom se je odrezala pri kategorijah politične participacije in politične kulture.

Vseeno pa v sklopu vzhodne Evrope Slovenija znajde bolj na vrhu lestvice, na tretjem mestu za Estonijo (7,79 točk) in Češko (7,62). A avtorji raziskave obenem poudarjajo, da praktično nobena država v vzhodni Evropi ni uspela vzpostaviti polne demokracije, saj celo "najbolj politično razviti narodi v regiji, kot so Madžarska, Poljska, Češka in Slovenija, niso uspeli vzpostaviti demokratične politične kulture ali vzpodbuditi širše politične participacije." 

KOMENTAR: Uredništvo
Tuji strokovnjaki opažajo, česar bi se morali bolj zavedati tudi sami
Slovenska demokratična kultura je na psu, kot tudi politična participacija, ki je ena od posledic tovrstne demokratične nezrelosti. Slovenci se vedno znova čudimo nad vse nižjo volilno udeležbo ter tem, da na volitvah že lep čas prosperirajo čez noč nastale stranke brez resnih temeljev in programa. Demokratično kulturo lahko dvignemo zgolj z uvedbo sistematičnega izobraževanja za demokratično kulturo od vrtca naprej, kot je v volilni oddaji ob predsedniških volitvah dejal dr. Ivan Štuhec. Izpostavil je še drug, s to problematiko tesno povezan problem - da v javnosti o politikih in strankah praviloma govorimo zgolj v negativnem smislu. "Nismo še prišli do zavesti, da brez večstrankarskega sistema ni demokracije," je takrat dejal. Diagnoza je torej znana, prvi korak pa bi bila uvedba raznih oblik državljanske vzgoje v vrtce in šole. Vrednote demokracije in odnos do države ter demokratičnih institucij je potrebno privzgojiti skozi vzgojno-izobraževalni proces. To je prvi korak v smeri polnih demokracij, kot jih definira omenjena raziskava uglednega britanskega časopisa. Zakaj se zdi, da smo od česa takšnega v Sloveniji še zelo oddaljeni?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Od strankokracije in oligarhije k demokraciji (iz fevdalizma v demokratični kapitalizem)
  • 05. 12. 2025
Ustavno sodišče ne sme biti bojno polje
  • 16. 02. 2026
Svobodna demokratična družba ne dopušča elementov totalitarizma
  • 12. 02. 2026