»Imamo mlade, ki so na telefonih dlje kot so njihovi starši v službi, tudi do 3000 ur letno.«

Slovenski mladi so močno prilepljeni pred zaslone, kaže raziskava, ki so jo lansko pomlad opravili raziskovalci ljubljanske Fakultete za družbene vede. Povprečen osnovnošolec tako pred ekranom preživi 4,5 ur, kar močno presega uro do dve na dan, ki ju kot še sprejemljiv čas za to starostno skupino navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Povprečen dijak je pred ekrani še dve uri dlje.
Strokovnjaki pa ob številnih negativnih vplivih ekranske tehnologije na otroke in mlade svarijo, da je vsaka ura pred ekranom bolj škodljiva, saj gre za naprave, ki imajo na možgane enak vpliv kot trde droge. Poleg tega pa poneumljajo, izčrpujejo in imajo na splošno škodljiv vpliv še posebej na otroke in mlade.
Pred zasloni večina močno prekomerno
Osnovnošolci med vso ekransko tehnologijo najpogosteje uporabljajo pametni telefon. Slednjega imajo in dnevno uporabljajo praktično vsi. Skoraj polovica anketiranih osnovnošolcev (gre za učence zadnje triade OŠ) pametni telefon uporablja med eno in tremi urami na dan (gre za samooceno). Četrtina je takih, ki pametni telefon uporablja od 3 do 5 ur na dan. Tistih, ki telefon uporabljajo več kot pet ur na dan, je slaba petina (18 %). Le en odstotek je bilo tistih, ki pametnega telefona ne uporabljajo.
Takoj za telefonom so otroci, ki obiskujejo osnovno šolo, po pogostosti najdlje pred televizijo. Polovica anketiranih osnovnošolcev pred njo preživi od ene do treh ur na dan, še dobra tretjina pa manj kot eno uro. Dobra desetina je tistih, ki so pred televizijo več kot tri ure dnevno.
Pred računalniki pa slovenski osnovnošolci preždijo v povprečju med eno in tremi urami dnevno. Toliko časa po samooceni pred računalnikom preživi približno 45 % osnovnošolcev, skoraj petina je pred računalnikom med 3 in 5 ur na dan, desetina več kot 5 ur dnevno, slabih 30 % pa je pred računalnikom manj kot uro na dan. Radio osnovnošolci komaj še spremljajo – med njimi ga glede na raziskavo posluša 12 % vprašanih.

Če seštejemo povprečno uporabo ekranskih tehnologij med slovenskimi osnovnošolci zadnje triade, lahko ugotovimo, da jih večina pred zasloni preživi v povprečju 4,5 ur na dan. Lahko torej posplošeno zaključimo, da če so otroci do zgodnjega popoldneva v šoli večinsko brez telefona, pravzaprav pred ekrani preživijo večino budnega časa, ki ga med tednom preživijo doma.
Raziskava ne kaže večjih razlik med spoloma, razen pri računalnikih, ki jih dekleta uporabljajo občutno manj kot fantje, so pa dekleta dnevno pogosteje na telefonu, čeprav tam niso bistveno dlje časa kot fantje. Pogosteje od deklet pa fantje v osnovni šoli spremljajo pretočne TV vsebine, prav tako so pogosteje na konzolah za igre in pred televizijo.
Dijaki pred ekrani še dlje
Stroka: Vsaka ura pred ekranom je bolj škodljiva, »kupovanje miru pred zasloni« je medvedja usluga
»Samo ena ura, ki jo otrok preživi pred ekranom, zmanjša njegovo sposobnost ustreznih socialnih interakcij za 13 odstotkov. Vsaka naslednja ura še veliko več,« je v oddaji IskreniPlus dejala profesorica defektologije Tatjana Jakovljevič. Staršem je položila na srce, naj ne »kupujejo miru« s tem, da otroka posadijo pred ekran, saj s tem še bolj vplivajo na to, da bo imel otrok težave v družini, vrtcu, šoli itd.
Čeprav je realnost diametralno nasprotna, pa stroka še naprej glasno opozarja na katastrofalen vpliv ekranske tehnologije na mlade. Svarijo pred negativnim vplivom na razvoj možganov, izgradnjo osebnosti, zabrisane meje med realnim in virtualnim svetom, vpliv na povečanje medvrstniškega nasilja, težave pri čustvovanju, spopadanju s preizkušnjami, iskanju smisla v življenju, sposobnosti abstraktnega mišljenja in učenja … Seznam bi lahko pravzaprav poljubno podaljšali.
»V stroki govorimo o digitalnem kokainu, ker vse znanstvene raziskave kažejo, da je vpliv uporabe telefonov na otroške možgane identičen uporabi trde droge,« je v oddaji Vroča tema na Domovini izpostavil dr. Sebastjan Kristovič, ki opozarja na cele generacije otrok, zasvojenih z zasloni.
Terapevta in vodjo centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici dr. Miho Kramlija pa ob vsakdanjiku, ki je močno prepleten z ekransko tehnologijo, najbolj skrbi »popolno poneumljenje ljudi, ki sledijo umetno ustvarjenim potrebam, kar jim sesuje samozavest in samopodobo«.
»Imamo mlade, ki so na telefonih dlje, kot so njihovi starši v službi, tudi do 3000 ur letno. Ta modra svetloba, ki jo oddajajo ekrani, povzroča energetsko izčrpanost, prizadene pa tudi voljo. Raziskave kažejo, da pretirana izpostavljenost novi tehnologiji ukrade ambicioznost,« je med drugim dejal v oddaji IskreniPlus, ki bo na portalu Iskreni objavljena to soboto.
Stroka tako še naprej glasno opozarja na katastrofalen vpliv ekranske tehnologije na mlade. Svarijo pred negativnim vplivom na razvoj možganov, izgradnjo osebnosti, zabrisane meje med realnim in virtualnim svetom, vpliv na povečanje medvrstniškega nasilja, težave pri čustvovanju, spopadanju s preizkušnjami, iskanju smisla v življenju, sposobnosti abstraktnega mišljenja in učenja … Seznam bi lahko pravzaprav poljubno podaljšali, predvsem na starših pa je, ali bodo ta opozorila vzeli resno ali otroku povzročili življenjsko škodo. A o starših več v naslednjem prispevku na to temo, ki bo na Domovini objavljen v prihodnjih dneh.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Italijani (znova) pozabili na slovenščino

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
Prihajajoči dogodki
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
Prešernov smenj 2025
Pogovorni večer s pisateljem Ivanom Sivcem
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

1 komentar
AlojzZ
Še sedemintridesetič naj ponovim, da moramo razlikovati med delom in zabavo. Ogromno del je lažjih z uporabo pametnih telefonov oziroma interneta.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.