Hrvati nas stiskajo v kot: nova pravnomočna sodba proti NLB in LB

Drugostopenjsko županijsko sodišče v Zagrebu  je nedavno kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi Ljubljanske banke (LB) in Nove Ljubljanske banke (NLB) v enem od postopkov o prenesenih deviznih vlogah varčevalcev LB na Hrvaškem, s čimer je sodba prvostopenjskega sodišča postala pravnomočna.

Sodišče ob tem ni upoštevalo predloga za ustavitev postopka na podlagi Memoranduma o soglasju, ki sta ga slovenska in hrvaška vlada podpisali v Mokricah l. 2013. Z memorandumom se je hrvaška vlada zavezala zagotoviti ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zagrebačka banka (ZABA) in Privredna Banka Zagreb (PBZ) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, in sicer dokler državi ne bosta našli rešitve na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva.

A kasneje, ko je Slovenija ratificirala pogodbo o pristopu Hrvaške k EU, se je Hrvaška začela sprenevedati, kaj pomeni termin »stay«. Medtem ko si Slovenija termin razlaga kot prekinitev, ga Hrvaška razume kot mirovanje, ki v skladu s hrvaškim zakonom o pravdnem postopku traja eno leto, lahko pa se podaljša še za leto dni. Hrvaška sodišča so tako postopke proti LB in NLB nadaljevala in sprejela stališče, da memorandum ni mednarodna pogodba in ga zato ne upoštevajo.

Glede na pravnomočno sodbo bi morala po sprejetju Zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe RS v NLB v primeru prisilne izpolnitve sodne odločbe Sklad RS za nasledstvo Privredni banki Zagreb plačati 375.000 evrov z zamudnimi obrestmi in 91.500 za pravdne stroške.

Slovenija poslala protestno noto

Slovenija je zaradi sprejetja omenjene pravnomočne sodbe na Hrvaškem v škodo LB in NLB poslala Veleposlaništvu Republike Hrvaške v Ljubljani diplomatsko noto, v kateri protestira zaradi kršitev mednarodnega prava in prava Evropske unije.

Slovenija v noti izraža pričakovanje, da se bo Hrvaška vzdržala vseh ravnanj, ki so v nasprotju s Sporazumom o vprašanjih nasledstva in Memorandumom o soglasju, še zlasti pa, da ne bo prišlo do prisilnega zasega ali odvzema premoženja LB ali NLB, saj bi bilo tako ravnanje v nasprotju z mednarodnim pravom in pravom Evropske unije, k spoštovanju katerega je zavezana Hrvaška.

Slovenija vztraja, da je mokriški memorandum mednarodna pogodba in neposredno zavezuje sodišča v obeh državah. Medtem, ko je Slovenija svoj del obveznosti iz naslova memoranduma izpolnila, ga želi Hrvaška zaobiti.

Protestna note izraža tudi zaskrbljenost zaradi po njenem mnenju neutemeljene interpretacije sprememb temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije iz leta 1994 na hrvaških sodiščih, po kateri NLB neupravičeno in v nasprotju s slovenskim pravnim redom ter mednarodnimi dogovori obravnavanajo kot naslednico LB v teh postopkih.

Vprašanje deviznih vlog ni od včeraj

Vprašanje deviznih vlog 76 tisoč hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) sega začetek 90. let prejšnjega stoletja. Če Slovenija zneska ne plača, lahko Hrvaška izterja ali k plačilu prisili preko Evropske centralne banke.

Če NLB znesek plača, lahko v prihodnosti dobi še precej višje zahtevke (sodba je le ena od mnogih), v višini do okrog 300 milijonov evrov, hkrati bi to pomenilo odstop od memoranduma iz Mokric tudi na slovenski strani. Načine reševanja bo pokazal spretnost slovenske diplomacije, ki pa se zdi ob spretnih hrvaških manevrih vse bolj stisnjena v kot.