Gregor Perič, foto: Peter Merše

Za vladno koalicijo je pet napornih mesecev reševanja epidemiološke krize, z njenim umirjanjem pa prihajajo na plan tudi možnosti uresničevanja koalicijske pogodbe in reševanja drugih problemov Slovenije.

O dinamiki delovanja v obeh koalicijah, ciljih za prihodnje mesece in situaciji v politični sredini smo se pogovarjali s podpredsednikom poslanske skupine Stranke modernega centra, Gregorjem Peričem.

V prvem delu intervjuja smo se posvetili delovanju stranke SMC v obeh koalicijah aktualnega mandata, odnosu do medijev in ideoloških tem. V delu intervjuja, ki bo objavljen jutri, pa se bomo dotaknili prihodnosti stranke, prestopov poslancev, aktualnim projektom in tudi izkušnji skavtstva.

Delovali ste v koaliciji pod vodstvom Marjana Šarca, zdaj delujete v koaliciji pod vodstvom Janeza Janše. Kje opazite ključne razlike v delu v omenjenih koalicijah?

Razlike so. Vsaka koalicija ima svoj način dela, svojo dinamiko in drugačne družbene okoliščine. Pomembna razlika je, da imamo v tej koaliciji večino, ki je prejšnja vlada ni imela. V tej koaliciji imamo dosti bolj jasne teme in se teh tudi lotevamo. Računam, da bo teh vsebinskih prizadevanj oz. dela na konkretnih projektih, ki smo jih opredelili v koalicijski pogodbi v prihodnje, ko se umiri epidemija, veliko več.

Ker v prejšnji vladi nismo imeli večine, smo imeli tudi zunanjega partnerja, ki je imel obilo idej, ni pa želel prevzemati odgovornosti. V takih razmerah je težko delati. Biti koalicijski partner pomeni veliko usklajevanja in zahteva od partnerjev, da naredijo kakšen korak nazaj, da lahko potem skupaj delamo korake naprej.

Znotraj te koalicije vidim precej podobnosti s koalicijo, ki je vlado vodil SMC. Takrat je SMC kot največja stranka imel posluh za manjše partnerje in podobno čutimo znotraj te koalicije. SDS kot največja partnerica se zaveda, da je velika in ima občutek, kako delati z manjšimi partnerji. V Šarčevi koaliciji smo predvsem iskali napake drug pri drugem, kar nas ni delalo trdnejših.

Vsi pretresi in odhodi ministrov iz prejšnje koalicije so koalicijo šibili, zdaj pa vidimo, da vsi napadi, ki smo jih deležni koalicijo krepijo, zato pozivam vse, ki napade izvajajo, naj premislijo, če res imajo smisel.

Kako je sodelovati z Janezom Janšo? Je tak avtokrat, kot ga predstavljajo mediji, ali imate po izkušnji sodelovanja z njim drugačen vtis o njem? V čem sta si najbolj podobna in najbolj različna zadnja predsednika vlade, Marjan Šarec in Janez Janša?

V precejšnji meri delovanje vsake koalicije determinira njen prvi mož. Predsednik vlade daje ritem in opredeli, na kakšen način se bodo partnerji medsebojno usklajevali.

Ključna razlika je v stilu vodenja in karakterju obeh predsednikov vlade. V trenutni vladi so ideje jasne in to pritiče nekomu z dolgo politično kilometrino. Mi smo se zavedali, da bo SDS zahteven koalicijski partner, vendar obstaja medsebojno spoštovanje. Zavedamo se svoje vloge in odgovornosti, stvari tukaj tečejo.

SDS kot največja partnerica se zaveda, da je velika in ima občutek, kako delati z manjšimi partnerji. V Šarčevi koaliciji smo predvsem iskali napake drug pri drugem, kar nas ni delalo trdnejših.

Imamo kdaj različne poglede, vendar to ni ovira, da ne bi našli skupnih rešitev in vlade peljali naprej.

Pri ocenjevanju dela vlade je ključno, kako njeno delo javnosti prikažejo mediji. Ste opazili razliko v odnosu medijev do vas in vaše stranke v času, ko ste sodelovali v vladi Marjana Šarca in sedaj, ko delujete v vladi Janeza Janše?

Od nastanka SMC smo se trudili, da bi imeli z mediji korekten odnos, ne glede na to, v kateri del političnega prostora se določen medij uvršča. Tudi do RTV Slovenija smo imeli korekten odnos, kljub temu, da kdaj tudi upravičeno s kakšnim medijskim poročanjem nismo zadovoljni, vendar to jemljemo kot del igre.

Naši odnosi z novinarji se niso spremenili, so pa morda medijski poudarki zdaj nekoliko drugačni. Preseneča pa me to, da nekateri novinarji v prostem času izražajo zelo ostra politična stališča. Jaz kot poslanec si ne privoščim tako ostrih političnih stališč, čeprav bi si jih morda lahko.

Zdi se mi, da moramo voditi dialog z mediji, ki ne bo rušilen, ampak konstruktiven. Odgovornost politike je, da rajši reče besedo manj in se razprave ne odvijajo preostro. Gasiti z bencinom zna vsak. Ustaviti ta požar pa je potem težko. Je pa naš medijski prostor nekoliko specifičen in sam bi si želel nekoliko več pluralnosti, na kar nas opozarjajo tudi  tuja novinarska združenja, pa to radi preslišimo.

Želimo medijski prostor, ki bo znal objektivno poročati. Če ga kdo polomi je prav, da se to obelodani, če pa se dela zgodbe brez realne podlage, potem pa imamo vsi skupaj kot družba problem.

Ali imajo mediji iste vatle, ko ocenjujejo napake trenutne in prejšnje vlade? So vsaj približno podobni, ali so opazno različni?

Razlike pri delu z novinarji ne zaznavamo. Kaj se zgodi od novinarja dalje, je pa neka črna škatlica, ki včasih preseneča. Mi se vselej trudimo dajati informacije, ki jih mediji prosijo. Od tu dalje pa obstajajo uredniške politike, ki se odklonijo v eno ali drugo smer.

Moramo biti pa politiki biti toliko odgovorni, da tega ne komentiramo ampak zagotavljamo tako okolje, da lahko mediji delujejo neodvisno in na tak način tudi poročajo, saj je to njihova odgovornost do ljudi kot četrta veja oblasti. Če bi politiki govorili, kako naj nekdo poroča, bi bil to hud poseg.

Izkušnje dela z novinarji se z menjavo vlade niso spremenile.

Kako gledate na spremembe medijske zakonodaje in način postopka njihovega sprejema? Podpirate predlog novele zakona o RTV? Kakšne rešitve predlagate sami?

Ministrstvo za kulturo je prišlo do nas s paketom treh zakonov, o medijih, o STA in o RTV. To področje je bolj kompleksno, kot se zdi na prvi pogled. Minister nam je predstavil predlog, mi smo podali pripombe. Debata pa je potekala znotraj koalicije.

Presenetil nas je kratek rok za javno obravnavo, a se je to obdobje potem podaljšajo, tako da lahko vsa zainteresirana javnost poda svoje komentarje in predloge. Pričakujemo obširno in poglobljeno razpravo in celovito obravnavo problema.

Vedno pa je tako, da če pustiš vse na miru, so vsi zadovoljni. Po drugi strani pa ljudje pričakujejo spremembo. Ampak ko se lotiš spremembe, takoj dobiš kup nasprotnikov. Zato je potreben dialog. Preseneča pa me ostrina razprav. S civiliziranim in kulturnim dialogom je možno doseči veliko več ter ohraniti partnerski odnos.

Debata okrog RTV se vrti predvsem okoli informativnega programa in njegove (domnevne) pristranskosti. Ali imate občutek, da RTV vaše delo obravnava drugače glede na to, s kom ste v koaliciji in ali predstavlja celoten spekter prebivalstva?

Vlada se je lotila številnih področij.Vselej ko odpreš neko temo se pojavijo tisti, ki si želijo, da bi vse ostalo tako kot je ali pa tisti, ki želijo spremembe zapeljati v drugo smer. Nacionalni medij ima zato pomembno vlogo, ker mu ljudje verjetno še vedno bolj zaupajo kot medijem v zasebni lasti, ker razumejo, da je to medij od vseh, saj ga tudi vsi plačujemo.

Gregor Perič, foto: Peter Merše

Zato mora RTV še toliko bolj paziti, da ohranja ravnovesje med koalicijo in opozicijo. Videl sem tudi analize minutaže med koalicijo in opozicijo. Težko sodim, ali je bilo metodološko narejeno kot je treba, ampak če drži, potem morajo uredništva paziti, da ne bo prihajalo do očitkov o pristranskosti, ker je to slabo za celotno hišo. Najslabše, kar pa se RTVju lahko zgodi je, da izgubi zaupanje med ljudmi. Zaupanje pa se gradi dolgo časa in hitro poide.

RTV prispevek plačujejo tako tisti, ki se jim Levica zdi premalo ekstremna, kot tisti s povsem drugega konca spektra in vsi vmes. Vsak se mora torej tudi najti v poročanju RTV Slovenija in naloga RTVja je, da informira čisto vse prej omenjene.

V času menjave vlade so vam nekateri očitali, da ste izdali volivce, ker je Miro Cerar na soočenjih izjavil, da ne bo šel v koalicijo z Janezom Janšo. Ste se izneverili svojim volivcem?

Miro Cerar ni šel v koalicijo z Janezom Janšo. Kljub relativni zmagi SDS se je oblikovala manjšinska vlada in SDS ni posebej problematizirala, da se je to zgodilo. Stopili so v opozicijo in bili v njej sorazmerno konstruktivnimi. Prihajali so z zakonskimi predlogi in niso spotikali prejšnje koalicije. Prejšnja koalicija je sama padla na nos, se je spotaknila v odvezano vezalko.

Kot politologu in državljani se mi zdi čudno, da četrtino državljanov, ki so šli na volitve apriori izključujemo, iz katerega koli razloga že. To je drža, ki ne sodi znotraj zrele demokratične ureditve. S takšnimi izključevanji ne bomo prišli daleč.

Naša naloga je, da najdemo skupne točke in pri oblikovanju te vlade smo jih našli. Niso ideologija, ampak konkretni projekti, ki smo jih navedli znotraj koalicijske pogodbe. To je tisto, za kar smo šli v prejšnjo in zdajšnjo vlado.

Vsak projekt, ki se ga lotimo, lahko naredimo ideološkega, če je v ozadju želja, da se nič ne spremeni. Mi pa želimo kaj premakniti. Mislim, da smo pokazali korektno držo. Mi nismo zrušili prejšnje vlade ampak smo bili ves čas konstruktivni. Marsikdaj smo pogoltnili več kislih jabolk.

V tej vladi smo raznoliki, nihče nam ne vsiljuje vrednot, ki so v nasprotju z vrednotami naše stranke. Kjer se ne uspemo uskladiti, stvari pustimo pri miru.

Pri protikorona paketih smo nekatere rešitve ocenili za neoptimalne in potrebne sprememb. Te rešitve smo potem tudi umaknili in jih uskladili znotraj koalicije brez večjih pretresov. Z argumentirano razpravo se da vse dogovoriti.

Vsak projekt, ki se ga lotimo, lahko naredimo ideološkega, če je v ozadju želja, da se nič ne spremeni. Mi pa želimo kaj premakniti.

Ob vstopu v vlado ste napovedali, da vstopate v vlado pod pogojem, da ne bo načenjala ideoloških tem. Kaj za vas sploh so ideološke teme? Se lahko sploh pogovarjamo o politiki brez ideoloških tem?

Gregor Perič, foto: Peter Merše

Bom dal dva primera. Konoplja je rastlina, ki se je drži stigma. Mi jo vidimo predvsem kot gospodarsko priložnost za naše kmetijstvo. Vprašanje konoplje je lahko ideološko, lahko pa povsem gospodarsko. Različne države to področje rešujejo različno. Od legalizacije do tega, da prepuščajo to področje kriminalu. Naša želja je, da bi to vprašanje uredili tako, da bi se s tem lahko ukvarjali tudi kmetje in da je tudi uporaba regulirana.

Podoben primer so stanovanja. V prejšnji vladi smo že zaključili javno obravnavo zakona. Ocenjujemo, da je treba to področje urediti prioritetno in tudi to je lahko ideološka tema.

Kaj so torej teme, ki niso ideološke? Ali vlada potem lahko sploh kaj naredi?

Karkoli vlada naredi ima določeno ideološko barvo. Ampak debate, s katerimi smo se ukvarjali in se potem do teh vprašanj vsi morali opredeliti, niso bile ključne za blaginjo naših ljudi. Naš odnos do Thompsonovega koncerta ne vpliva na blaginjo. To nosi simbolno težo in odpira vprašanja polpretekle zgodovine, ne vpliva pa na plače, šolski sistem, znanost. Ta prerivanja o katerih veliko beremo v medijih, ne vplivajo pozitivno.

Mi se ob to ne spotikamo, ker je naš fokus na konkretnih projektih, ki bodo izboljšali kakovost življenja naših državljank in državljanov. Ostalo je pa iskanje razlik in vtikanje palice med špice kolesa. Potem se pa moraš opredeliti in nastaja drama.

V zadnjem času je bilo slišati nekaj kritik na delo posameznih članov vlade na področju odpiranja ideoloških tem. Kaj vas je najbolj zmotilo pri ravnanju koalicijskih partnerjev?

Ko je bilo poslano pismo, ki se je nanašalo na medije, smo predlagali, da se to pismo umakne. Na odboru za kulturo in zunanjo politiko se je o tem glasovalo in smo sklep sprejeli. To je bilo sporočilo, ki so ga na vladi tudi razumeli.

To so tematike, ki se jih lahko izpostavlja, vprašanje pa je, če nam izpostavljanje tega koristi pri naših prizadevanjih. Mi vidimo fokus na konkretnih projektih, ki bodo omogočili, da bodo ljudje živeli boljše.

Preberite še drugi del intervjuja z Gregorjem Peričem: Pritiski bodo intenzivni, a mislim, da vlada ne bo razpadla

22 KOMENTARJI

  1. ” V zadnjem je bilo slišati nekaj kritik na delo posameznih članov vlade na področju odpiranja ideoloških tem. ”
    ………………..

    Opozicija je ena sama ideologija!!!
    Brez ideologije bi bili samo še švercerji migrantov. Mogoče bi jih še skrbelo za ostarele. Mogoče.
    In potem oni:
    ne mi odpirat ideoloških tem !
    Torej velja tista, da kar počnejo sami očitajo drugim.

    • First name, podpišem!
      Popravek – tudi ostareli jih ne zanimajo. V 15 letih ni bil zgrajen noben dom za starejše! Bilo pa je ZAPRAVLJENIH 70 MILIJONOV za analize na temo, kako starejši potrebujejo domove! In to je skrb? Za svoje žepe!
      Pa da ne pozabim velike analize stranke SMC in Cerarja, kako bo Slovenija leta 2050 dežela srečnih ljudi. Kako primerno, porabili so 500.000 E. Te sreče marsikdo ne bo občutil, ker ga več ne bo. Pa sreče tudi ne! To so analize, ki so nepotrebne, denar pa je porabljen.

  2. “Najslabše, kar pa se RTVju lahko zgodi je, da izgubi zaupanje med ljudmi. ”

    Saj to se je že zgodilo.
    Jaz se v poročanju RTV ne najdem nikjer in je torej ne gledam in ne poslušam. Mislim, da nisem edina.

  3. Edini, kar me veseli, je odločitev poslancev strank DeSuS in SMC, da ne ubogajo okultnih vodij globoke države. Bog jim poplačaj, predvsem pa zaščiti po volitvah!

  4. Spodbudno je opazovati, kako so nekateri poslanci iz političnih strank vladajoče koalicije (SMC, Desus), ki so se uspele otresti in dejavno upreti političnemu prekletstvu “fatve” političnega podzemlja “ugrabljene države” oz. protijanšistične parlamentarne in izvenparlamentarne opozicije, čudežno in odrešilno “spregledali” politično realnost in kako so pripravljeni z novega zornega kota političnega sodelovanja z največjo vladno stranko SDS in njenim prvakom Janezom Janšo pozitivno ocenjevati učinkovite metode skupnega ter demokratično usklajenega političnega delovanja, odločanja in ukrepanja v vladajoči koaliciji.
    Vsa protijanšistična medijska propaganda s patološko fantazmagoričnim demoniziranjem Janševe domnevne avtoritarnosti, egocentrizma ali celo nekritičnega prevzemanja Orbanovih političnih metod hitro skopni ob konkretnih političnih izkušnjah ministrov iz Janševe vlade ter poslancev iz vladajoče koalicije SDS, SMC, NSi, Desus), ki pripovedujejo čisto nekaj drugega o strpnem, tvornem, spoštljivem in učinkovitem medsebojnem sodelovanju ob polni zavesti odgovornosti vsakogar za preživetje in razvoj slovenskega naroda ter državljanov RS.
    Prav trde in tvorne demokratične politične izkušnje sodelovanja v Janševi desno-sredinski vladi so navrgle na površje kar nekaj stvarnih, iskrenih, poštenih in odgovornih politikov “nove realnosti”, ki postavljajo politična dejanja v skupno korist pred puhle, prazne in kričave politične parole, naporno demokratično prakso usklajevanja nujnih političnih rešitev pred medijsko dražljivo lažno politično in ideološko mitologijo.
    Med politiki “nove realnosti”, “nove prakse” in “nove odgovornosti” je vsekakor opazen tudi Gregor Perič iz SMC, a ob njem tudi prvak SMC in podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek in predsednik DZ RS Igor Zorčič, prav tako iz SMC.
    V senci prejšnjega politično katastrofalno neuspešnega in poraženega vodstva z dr. Mirom Cerarjem in dr. Milanom Brglezom na čelu (oba sta “potapljajočo se ladjo” v najtežjih trenutkih izdajalsko zapustila!) omenjeni trije politiki in še kdo (denimo voditeljica poslanskega kluba SMC Janja Sluga) niso imeli nobene priložnosti za uveljavitev. Zdaj pa v novih okoliščinah v stranki SMC in v demokratični vladajoči koaliciji s SDS, NSi in Desusom lahko pokažejo in vsakodnevno dokazujejo, da svet ni “črno-bel” ali “črno-rdeč”, kot nam skušajo dopovedati protijanšistični ideologi, politiki in mediji. Ampak da je spekter demokratičnih sil mnogo bolj odprt in širši ter da ponuja resnična pluralna demokracija priložnost vsakomur, ki je iskreno in pošteno privržen svobodi, politično pluralni parlamentarni demokraciji ter spoštovanju univerzalnih človekovih pravic in svoboščin.

      • veteranka
        A to pomeni, da boste volivci SDS na naslednjih volitvah volili DESUS in SMC? To pa je vic oz. šala desetletja! Ti dve stranki bodo “nagradili” njihovi volivci!!

      • haha, kako boš smc in desus nagradila? 😀

        Če prideta ti dve stranki v parlament, plačam duplo rundo vsem na domovini, haha. pa šilce zraven tud!

      • Mislim, da se z vstopom
        ( DESUS, NSi, SNS ) v Janševo koalicijo državotvorno zavedajo, da lahko le desnosredinski politični pol žanje dobre uspehe za razvoj države.Leve zaviralne sile pa tako doživljajo hladen tuš in svoj začetek konca pravokacij.

  5. Ni ovir,da ne bi našli,skupnih rešitev?
    Seveda jih ni.Rešitve IZUMI-PREDLAGA,…,tovariš Janez Janša in seveda morajo biti sprejete brez ugovora,sicer tovariš Janez Janša pokliče na pomoč PLEMENITEGA-PADALCA.

    • Kaj hočeš. Še dobro da imamo zdaj nekoga, ki sploh kaj predlaga in naredi. Prej smo imeli vlado, kjer ni nihče nič predlagal in zato tudi niso nič naredili 🙂

      • Kot sem – malo izven teme – ze napisala: zdaj Tanja Fajon tudi predlaga! Ko so zavohali denar, so nasprotovanje hitro zamenjali s “sodelovanjem”. Da ne bo kaj mimo uslo! Brez kaksnih dragih studij in LGBT programov bo SLO propadla!

  6. Želel bi si malo bolj eksplicitne odgovore g. poslanca. Spremembe, ki jih izvaja ali načrtuje vlada so koraki k dokončanju tranzicije. In temu fanatično in z vsemi sredstvi tudi nedemokratičnimi nasprotuje leva opozicija. Dober primer za to je novi medijski zakon. Dokončanje tranzicije pomeni tudi enakopravnost vseh državljanov. S tem pa bi sedanja levica, nasledniki totalitarnih “družbeno-političnih organizacij” izgubili svoje v času totalitarizma pridobljene privilegije. Levica, ki se bori za svoje privilegije, jasno kaže, da demokracije nikoli niso vzeli za svojo. To bi bilo potrebno širši slovenski javnosti jasno povedati.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime