Golob v Bruslju tudi o tem, da ga stabilnost vlade ne skrbi. O čem vse je še govoril v Evropskem parlamentu?

Uredništvo

European Union 2022 - Vir: Evropski parlament
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenski premier Robert Golob ima v Strasbourgu govor poslankam in poslancem Evropskega parlamenta. Osrednje teme so bile energetska kriza v EU-ju, zeleni prehod in širitev Unije na Zahodni Balkan.

Z izjavo, da ga za stabilnost vladne koalicije ne skrbi, želi Golob, kot je dejal, pomiriti ljudi, ki so jim v supervolilnem letu že večkrat izkazali podporo. To po njegovih besedah izkazujejo tudi v teh dneh, ko se pripravljajo na to, da bodo jutri v parlamentu zadevo tudi uradno zaključili, je še dodal. Izstop Marte Kos iz stranke in morebitne posledice le-tega sicer nekoliko načenjajo dvom v to izjavo.

Energetika in Ukrajina


Golob je v uvodu med drugim pojasnil, da smo se zaradi ruske agresije morali soočiti s situacijo, ki je nismo videli po zaključku druge svetovne vojne na evropskih tleh. "Soočamo se s situacijo, v kateri so kršene vse mednarodne norme, kršena je suverenost države na podlagi vojaške agresije brez razloga, ta agresija ima, poleg vseh ostalih implikacij, izjemne posledice tudi na nas, vse državljanke in državljane Evropske unije, na naše gospodarstvo.

Zanimivo je bil kritičen tudi do notranjega energetskega trga, katerega del je bil še pred nekaj meseci. "Notranji energetski trg trenutno ne bi rekel, da ravno dobro deluje. Zdi se, da se na tem trgu izvajajo špekulacije, kjer se ustvarja profit v imenu zasebnih interesov, in ne v interesu evropskih državljanov. Evropski svet ima in mora imeti pomembno vlogo. S tem se moramo soočiti na ustrezen način," je Golob povedal v nagovoru in poudaril, da za zdaj ni zadovoljen s tem, kar je predlagala Evropska komisija.

Golob je evropskim poslancem tudi razložil, da moramo zgraditi več sončnih kolektorjev in več plinovodov ter boljšo energetsko mrežo in da potrebujemo tudi veliko več zmogljivosti v smislu shrambe energije, tako da bomo lahko povezali več teh virov energije.


Celoten posnetek govora premierja Goloba si lahko ogledate na tej povezavi.

Zakaj se je odločil za politiko


Med drugim je dejal tudi naslednje: "Pravosodni sistem se je v času prejšnje vlade razkrajal, svoboda medijev se je kršila in omejevala. Na določeni točki sem se zavedal, da ne morem živeti v državi, kjer vladavine prava ni. Zato sem vstopil v politiko. Zato sem danes tu pred vami."

Obenem pa je opozoril na sovražni govor v politiki: "Takoj ko vstopiš v politično življenje, se soočiš s sovražnim govorom. Govorim o financiranem sovražnem govoru, ki ga širijo trenutne politične sile ali lobiji. Prosim vas, da najdete nove načine, kako naj se soočimo s to problematiko."

Kritike in pohvale


Milan Brglez je v imenu politične skupine S & D izrazil veselje, da vlada premierja Goloba tudi z razpravo v Strasbourgu dokazuje, da je Slovenija del jedrne Evrope in prizadevanj za bolj povezano in solidarno Evropo. Tudi Stephane Sejourne, vodja politične skupine Renew, katere del je Gibanje Svoboda, je v nastopu izrazil pohvale Sloveniji, ki po njegovih besedah z novo vlado navdušuje z evropsko angažiranostjo. "Postala je zgled, ki mu velja slediti na področju evropskih integracij," je dejal.

Kritična pa je bila predstavnica Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ki je med drugim na Twitterju zapisala: "V Evropskem parlamentu še nisem poslušala nobenega predsednika vlade, ki bi se tako hvalil na osebni ravni, kot se je dr. Golob. To ni bil državniški govor politika evropskega formata ... Ocenjujem, da predsednik vlade ni dobro izkoristil dane priložnosti. Zanimivo, da je celo vodja politične skupine, kamor spada tudi Svoboda, govoril o nedovoljenem financiranju iz tujine. Ne vem, koga je imel pri tem v mislih? Mogoče I8M? Dvorana je bila precej prazna, je pa je predsednik vlade od nastopajočih poslancev dobil kar nekaj vprašanj, odgovoril pa ni na niti enega."

https://twitter.com/vladaRS/status/1602622939744112646

Stabilnost koalicije


V današnji izjavi slovenskim novinarjem po nagovoru v Evropskem parlamentu v Strasbourgu je sicer Golob večkrat poudaril, da bo o teh temah na domačem političnem parketu spregovoril v slovenskem parlamentu, kjer jim je tudi mesto. Pojasnila bo tako jutri najprej podal poslancem, ko se bodo ti seznanili z odstopom Bobnarjeve.

Po političnih hodnikih pa še vedno odmeva včerajšnji izstop Marte Kos iz stranke Svoboda. Nekdanja podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos je sporočila, da izstopa iz stranke, ker to ni več njena stranka. "Vedno sem zastopala demokratična načela, strokovnost, vrednote nekoruptivnosti, enakopravnosti in človekovih pravic. Enako lahko trdim za Tatjano Bobnar," je sporočila in dodala, da prihodnost spoštovanja demokratičnih standardov ne sme biti odvisna od nekaj posameznikov, temveč od kulture dialoga, ki temelji na vrednotah. V Gibanju Svoboda v skopem odzivu navajajo, da gre za osebno odločitev in je zato ne bodo komentirali.

Marta Kos je v svoji izjavi dodala še, da se razmere, ki so povzročile okoliščine, zaradi katerih je izstopila od kandidature za predsednico države, pozneje pa tudi kot podpredsednica stranke, niso spremenile. "Nasprotno, ostajajo enake in se zaostrujejo."

KOMENTAR: Uredništvo
Notranje merjenje moči
Izstop Marte Kos bi lahko imel daljnosežnejše posledice, kot bi veljalo domnevati na prvi pogled. Namreč šele s tem preizkusom odstopa ministrice Bobnarjeve in izstopom Marte Kos se bo lažje ocenilo razmerja moči znotraj stranke Svoboda, ki jih je do sedaj prekrivala tanka plast fenomena "Golob" in "antijanša". Vendar – kot je bilo napovedano že večkrat – nobena stranka, sploh ne s takim rezultatom, ni stvar enega človeka. In kjer je toliko ljudi skupaj, so vedno v igri personalni odnosi ter interesi. Slednje se nam potrjuje tako v luči brezkompromisnega kadrovanja v gospodarstvu kot tudi odnos premierja Goloba do svojih političnih sopotnikov, ki je bil večkrat manj kot prijazen. Seveda odnos sedanje oblasti do "čiščenja" domnevnih Janševih kadrov ugaja določenim omrežjem in tisti prepričani manjšini, ki živi v svetu, kjer je oblast dana le levemu političnemu spektru, po definiciji oblasti same. Nostalgija po starih dobrih časih, ko ni bilo potrebe po spoštovanju demokratičnih standardov, je očitno nekaj, kar preveva voditeljski stil aktualne oblastne klike. Koliko resničnih demokratov imajo v svojih vrstah, pa bo pokazal čas. Kajti večni očitki o glasovalnem stroju na desnici preprosto zbledijo ob sedanji oglušujoči tišini članov Svobode ob navedbah tako nekdanje notranje ministrice kot tudi predsedniške kandidatke. Poslanci se bodo sicer z odstopom ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar seznanili jutri, na prvi dan decembrske redne seje DZ. Sejo bodo zaključili v petek z obravnavo vladnega predloga zakona o pomoči gospodarstvu v energetski krizi, je sklenil kolegij predsednice DZ.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike