Glavni ljudje slovenske elektroenergetike sporočili, katere nove elektrarne bodo gradili
Teo Petrovič Presetnik
- 15. 3. 2023 ob 14:59
- 9 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropi in Sloveniji se mudi na elektriko. A kako izvesti prehod, da bo za ljudi in javne finance čim bolj znosen oziroma čim manj boleč?
Tudi o tem so danes razpravljali pomembni ljudje s področja eneregetike na srečanju z naslovom Slovenska elektroenergetika včeraj, danes in jutri. Preteklo in prihodnje delovanje na področju elektroenergetike so predstavili direktor Elesa Aleksander Mervar, generalni direktor družbe GEN energija Dejan Paravan in generalni direktor družbe HSE Tomaž Štokelj.
Kot je v uvodu poudaril Aleksander Mervar, Slovenija potrebuje energetsko samozadostnost. Višja kot bo uvozna odvisnost, bolj kot bodo veleprodajne cene električne energije v korelaciji s cenami na evropskih borzah, povečanih za stroške čezmejnih kapacitet, večje bo tveganje Republike Slovenije glede zadostnosti električne energije v primeru kriznih stanj v EU in Evropi.
Stopicanje na mestu, kot ga poznamo sedaj, nasprotovanje skoraj vsaki novi, večji enoti za proizvodnjo električne energije, je za našo državo izjemno slabo. Investicije so nujne, brez njih bo 2033 stanje glede na projekcije katastrofalno. Za slovenske odjemalce ne bo ne zanesljive, ne konkurenčne oskrbe.
Do leta 2050 se bo poraba glede na projekcije skoraj podvojila. Največ investicij se pričakuje na področju sončnih in vetrnih elektrarn, saj gre za najhitreje izvedljive investicije.
Največji problem v Sloveniji je po besedah Mervarja umeščanje v prostor. Če bo ena skupina proti enemu tipu elektrarn, druga proti drugemu, ne bomo nič rešili, je poudaril. Treba je spremeniti miselnost.
Številni župani posavske regije so namreč že izrazili skrb glede umestitve elektrarn v prostor ter da bi nas morala bolj skrbeti usoda našega prostora kot nacionalno energetsko vprašanje. Svet regije Posavje je v ponedeljek sprejel sklep, s katerim zahteva stalen dialog ne le s podjetjem GEN energija, ampak tudi z resornimi ministrstvi oz. vlado. "Tako velik projekt ima številne pozitivne in negativne učinke na okolje, v katerem se gradi. Ne bo vplival zgolj na energetskem področju, ampak tudi na družbenem, prometnem in ostalih področjih," je dejal župan Sevnice Srečko Ocvirk.
Kot je povedal prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne Tomaž Štokelj, se HSE pripravlja na zeleno preobrazbo ter nove vire energije. Njihova strateška usmeritev so predvsem sončne elektrarne, večje od 1 MW, na lastnih energetskih infrastrukturah, kot so kanali hidroelektrarn, degradirane površine premogovnikov, kamnolomi ... Dva projekta sta že realizirana: sončna elektrarna Praprotno, ki je trenutno največja v obratovanju, in sončna elektrarna Zlatoličje.
Pregledali in ekonomsko ovrednotili so več kot 50 lokacij skupne moči več kot 400 MW sončnih elektrarn. Najhitreje izvedljive so sončne elektrarne Praprotno 2 in 3, ki že imata podporo lokalne skupnosti, ter plavajoči sončni elektrarni na Družmirskem jezeru in na Velenjskem jezeru.
Eden večjih projektov je srednja Sava, kjer se načrtuje tri nove hidroelektrarne, in sicer Suhadol, Trbovlje in Renke.
Pregledali in ekonomsko ovrednotili so tudi več lokacij vetrnih elektrarn. Večji projekti so vetrna elektrarna Ojstrica, Paški Kozjak, Logatec, gradnja naj bi se začela naslednje leto. Prav tako se je začel pilotni projekt geotermalne energije, gre za vrtino PG-8, da se ugotovi geotermalni potencial v Sloveniji.
V HSE kot potencialno zelo zanimivo vidijo energijo iz vodika. Pričakujejo, da naj bi vodik po letu 2030 prevzel pomembnejšo vlogo, tako z vidika shranjevanja energije kot tudi v prometu, predvsem tovornem. HSE je vodilni partner v projektu Severnojadranska vodikova dolina s 34 partnerji iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Cilj projekta je proizvesti 5000 ton zelenega vodika letno (pridobljenega iz obnovljivih virov). Dobili so že 25 milijonov € evropskih sredstev. Projekt bo trajal 6 let, potrebnih pa bo še več sredstev in dela.
Testirajo tudi povečano porabo biomase v Šoštanju, predvsem v bloku 6, preučujejo nadgradnjo bloka. Z župani se že pogovarjajo o izgradnji nove enote na biomaso, ki bo ogrevala dolino in proizvajala energijo.
HSE na poti v zeleno preobrazbo pričakuje podporo bank in ostalih deležnikov. Razvijajo modele, kako vključiti odjemalce in ostale deležnike v samo izvedbo oziroma financiranje investicij. A vse to brez širše podpore ne bo izvedljivo.
Dejan Paravan z GEN energije je poudaril, da je s pridobitvijo okoljskega soglasja življenjska doba NEK podaljšana za 20 let, do 2043. Druge investicije so bile vezane na termoelektrarno Brestanica. Tudi oni vlagajo v nove vire, zagnali so več novih sončnih elektrarn, čakajo na razsodbo sodišča glede hidroelektrarne Mokrice, da se začne gradnja.
Prav tako delajo na pripravah za začetek dela na NEK 2. Gre za osrednji razvojni projekt njihove skupine, a projekt je šele na začetku. Na vprašanje o nujnosti uporabe jedrske energije je Paravan odgovoril, da je kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije za Slovenijo optimalna, ni pa edini scenarij.
Slovenija bi morala brez NEK 2 in dodatnih proizvodnih zmogljivosti leta 2035 ob pričakovanih okrepljenih potrebah po električni energiji približno 60 odstotkov električne energije uvoziti, z drugim blokom pa bi zmanjšali energetsko odvisnost od tujine, je na ponedeljkovi seji sveta regije Posavje dejal poslovni direktor družbe GEN energija Danijel Levičar. Glede poteka projekta je pristavil, da še letos pričakujejo objavo pobude za začetek priprave državnega prostorskega načrta. Pod pogojem, da bodo potrebni postopki tekli neprekinjeno, pa je cilj GEN energije, da bi leta 2030 dobili pravnomočno gradbeno dovoljenje in da bi NEK 2 začel delovati leta 2035.
O tem vprašanju bomo državljani odločali na referendumu. Na ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra so se že usuli očitki, da zavlačuje s postopki za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. A kot je minister povedal v intervjuju za N1, bi sam z odločitvijo o drugem bloku počakal, ker da lahko v naslednjih letih morda pridemo do boljše alternative. Kot je dejal, je v zadnjih dveh letih tehnologija malih jedrskih reaktorjev (SMR) zelo hitro napredovala. Če bo ohranila tako dinamiko, lahko v dveh letih nadomesti zrelo tehnologijo, torej klasične jedrske reaktorje.
Vir financiranja so tri skupine investicij. Prve so sistemske, vir je omrežnina, pa tudi nepovratna sredstva, kot je razvojni sklad EU. Druga skupina so proizvodnji objekti in bodoči hranilniki električne energije in bodoči sistemi elektrolize. Gre za tržne dejavnosti, razliko bo treba zaslužiti na trgu. Evropska energetika se bo morala po besedah Mervarja dolgoročno zadolžiti.
Potrebne so investicije ranga skoraj dveh milijard. Banke so pripravljene financirati zeleni prehod in obnovljive vire. Obstajajo pa tudi možnosti zelenih obveznic in podobnih ukrepov. Številni slovenski odjemalci, tako gospodinjstva kot industrija, si želijo postaviti svoje obnovljive vire energije, a nimajo možnosti lokacije. Razviti je treba modele in mehanizme, kako te odjemalce vključiti v razvojne projekte, v investicije, tako da investirajo in dobivajo električno energijo po fiksni, garantirani ceni iz teh virov.
Na vprašanje, kaj bo s polnilnicami električnih avtomobilov, glede na to da se po letu 2035 pričakuje prepoved prodaje bencinskih avtomobilov, je Mervar odgovoril, da naj bi se letos sprejel zakon o alternativnih gorivih v prometu. Eles bo tako dobil novo gospodarsko službo, in sicer skrb za izgradnjo polnilnic ultrahitrih moči 300 kW in naprej. Polnilnice se sicer trenutno postavljajo bolj ali manj stihijsko. Na vprašanje, kje te polnilnice bodo, pa Mervar ne zna odgovoriti. “Karkoli bi rekel, bi se zlagal.”
Tudi o tem so danes razpravljali pomembni ljudje s področja eneregetike na srečanju z naslovom Slovenska elektroenergetika včeraj, danes in jutri. Preteklo in prihodnje delovanje na področju elektroenergetike so predstavili direktor Elesa Aleksander Mervar, generalni direktor družbe GEN energija Dejan Paravan in generalni direktor družbe HSE Tomaž Štokelj.
Kot je v uvodu poudaril Aleksander Mervar, Slovenija potrebuje energetsko samozadostnost. Višja kot bo uvozna odvisnost, bolj kot bodo veleprodajne cene električne energije v korelaciji s cenami na evropskih borzah, povečanih za stroške čezmejnih kapacitet, večje bo tveganje Republike Slovenije glede zadostnosti električne energije v primeru kriznih stanj v EU in Evropi.
Stopicanje na mestu, kot ga poznamo sedaj, nasprotovanje skoraj vsaki novi, večji enoti za proizvodnjo električne energije, je za našo državo izjemno slabo. Investicije so nujne, brez njih bo 2033 stanje glede na projekcije katastrofalno. Za slovenske odjemalce ne bo ne zanesljive, ne konkurenčne oskrbe.
Do leta 2050 se bo poraba glede na projekcije skoraj podvojila. Največ investicij se pričakuje na področju sončnih in vetrnih elektrarn, saj gre za najhitreje izvedljive investicije.
Problemi umeščanja v prostor
Največji problem v Sloveniji je po besedah Mervarja umeščanje v prostor. Če bo ena skupina proti enemu tipu elektrarn, druga proti drugemu, ne bomo nič rešili, je poudaril. Treba je spremeniti miselnost.
Številni župani posavske regije so namreč že izrazili skrb glede umestitve elektrarn v prostor ter da bi nas morala bolj skrbeti usoda našega prostora kot nacionalno energetsko vprašanje. Svet regije Posavje je v ponedeljek sprejel sklep, s katerim zahteva stalen dialog ne le s podjetjem GEN energija, ampak tudi z resornimi ministrstvi oz. vlado. "Tako velik projekt ima številne pozitivne in negativne učinke na okolje, v katerem se gradi. Ne bo vplival zgolj na energetskem področju, ampak tudi na družbenem, prometnem in ostalih področjih," je dejal župan Sevnice Srečko Ocvirk.
Zelena preobrazba in novi viri energije
Kot je povedal prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne Tomaž Štokelj, se HSE pripravlja na zeleno preobrazbo ter nove vire energije. Njihova strateška usmeritev so predvsem sončne elektrarne, večje od 1 MW, na lastnih energetskih infrastrukturah, kot so kanali hidroelektrarn, degradirane površine premogovnikov, kamnolomi ... Dva projekta sta že realizirana: sončna elektrarna Praprotno, ki je trenutno največja v obratovanju, in sončna elektrarna Zlatoličje.
Pregledali in ekonomsko ovrednotili so več kot 50 lokacij skupne moči več kot 400 MW sončnih elektrarn. Najhitreje izvedljive so sončne elektrarne Praprotno 2 in 3, ki že imata podporo lokalne skupnosti, ter plavajoči sončni elektrarni na Družmirskem jezeru in na Velenjskem jezeru.
Eden večjih projektov je srednja Sava, kjer se načrtuje tri nove hidroelektrarne, in sicer Suhadol, Trbovlje in Renke.
Pregledali in ekonomsko ovrednotili so tudi več lokacij vetrnih elektrarn. Večji projekti so vetrna elektrarna Ojstrica, Paški Kozjak, Logatec, gradnja naj bi se začela naslednje leto. Prav tako se je začel pilotni projekt geotermalne energije, gre za vrtino PG-8, da se ugotovi geotermalni potencial v Sloveniji.
Vodik in biomasa kot vir energije
V HSE kot potencialno zelo zanimivo vidijo energijo iz vodika. Pričakujejo, da naj bi vodik po letu 2030 prevzel pomembnejšo vlogo, tako z vidika shranjevanja energije kot tudi v prometu, predvsem tovornem. HSE je vodilni partner v projektu Severnojadranska vodikova dolina s 34 partnerji iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Cilj projekta je proizvesti 5000 ton zelenega vodika letno (pridobljenega iz obnovljivih virov). Dobili so že 25 milijonov € evropskih sredstev. Projekt bo trajal 6 let, potrebnih pa bo še več sredstev in dela.
Testirajo tudi povečano porabo biomase v Šoštanju, predvsem v bloku 6, preučujejo nadgradnjo bloka. Z župani se že pogovarjajo o izgradnji nove enote na biomaso, ki bo ogrevala dolino in proizvajala energijo.
HSE na poti v zeleno preobrazbo pričakuje podporo bank in ostalih deležnikov. Razvijajo modele, kako vključiti odjemalce in ostale deležnike v samo izvedbo oziroma financiranje investicij. A vse to brez širše podpore ne bo izvedljivo.
Kaj bo z jedrsko energijo?
Dejan Paravan z GEN energije je poudaril, da je s pridobitvijo okoljskega soglasja življenjska doba NEK podaljšana za 20 let, do 2043. Druge investicije so bile vezane na termoelektrarno Brestanica. Tudi oni vlagajo v nove vire, zagnali so več novih sončnih elektrarn, čakajo na razsodbo sodišča glede hidroelektrarne Mokrice, da se začne gradnja.
Prav tako delajo na pripravah za začetek dela na NEK 2. Gre za osrednji razvojni projekt njihove skupine, a projekt je šele na začetku. Na vprašanje o nujnosti uporabe jedrske energije je Paravan odgovoril, da je kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije za Slovenijo optimalna, ni pa edini scenarij.
Slovenija bi morala brez NEK 2 in dodatnih proizvodnih zmogljivosti leta 2035 ob pričakovanih okrepljenih potrebah po električni energiji približno 60 odstotkov električne energije uvoziti, z drugim blokom pa bi zmanjšali energetsko odvisnost od tujine, je na ponedeljkovi seji sveta regije Posavje dejal poslovni direktor družbe GEN energija Danijel Levičar. Glede poteka projekta je pristavil, da še letos pričakujejo objavo pobude za začetek priprave državnega prostorskega načrta. Pod pogojem, da bodo potrebni postopki tekli neprekinjeno, pa je cilj GEN energije, da bi leta 2030 dobili pravnomočno gradbeno dovoljenje in da bi NEK 2 začel delovati leta 2035.
O tem vprašanju bomo državljani odločali na referendumu. Na ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra so se že usuli očitki, da zavlačuje s postopki za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. A kot je minister povedal v intervjuju za N1, bi sam z odločitvijo o drugem bloku počakal, ker da lahko v naslednjih letih morda pridemo do boljše alternative. Kot je dejal, je v zadnjih dveh letih tehnologija malih jedrskih reaktorjev (SMR) zelo hitro napredovala. Če bo ohranila tako dinamiko, lahko v dveh letih nadomesti zrelo tehnologijo, torej klasične jedrske reaktorje.
Gradnja NEK 2 bo trajala 5–6 let, umeščanje v prostor in pridobivanje različnih dovoljenj pa bo trajalo dlje. ????
Vsako odlašanje Sloveniji povzroča škodo, zato smo zahtevali sejo KNJF, na kateri pričakujemo pojasnila ministra in ostalih odgovornih.
— NSi (@NovaSlovenija) March 15, 2023
Kako se bo vse to financiralo?
Vir financiranja so tri skupine investicij. Prve so sistemske, vir je omrežnina, pa tudi nepovratna sredstva, kot je razvojni sklad EU. Druga skupina so proizvodnji objekti in bodoči hranilniki električne energije in bodoči sistemi elektrolize. Gre za tržne dejavnosti, razliko bo treba zaslužiti na trgu. Evropska energetika se bo morala po besedah Mervarja dolgoročno zadolžiti.
Potrebne so investicije ranga skoraj dveh milijard. Banke so pripravljene financirati zeleni prehod in obnovljive vire. Obstajajo pa tudi možnosti zelenih obveznic in podobnih ukrepov. Številni slovenski odjemalci, tako gospodinjstva kot industrija, si želijo postaviti svoje obnovljive vire energije, a nimajo možnosti lokacije. Razviti je treba modele in mehanizme, kako te odjemalce vključiti v razvojne projekte, v investicije, tako da investirajo in dobivajo električno energijo po fiksni, garantirani ceni iz teh virov.
Na vprašanje, kaj bo s polnilnicami električnih avtomobilov, glede na to da se po letu 2035 pričakuje prepoved prodaje bencinskih avtomobilov, je Mervar odgovoril, da naj bi se letos sprejel zakon o alternativnih gorivih v prometu. Eles bo tako dobil novo gospodarsko službo, in sicer skrb za izgradnjo polnilnic ultrahitrih moči 300 kW in naprej. Polnilnice se sicer trenutno postavljajo bolj ali manj stihijsko. Na vprašanje, kje te polnilnice bodo, pa Mervar ne zna odgovoriti. “Karkoli bi rekel, bi se zlagal.”
Zadnje objave
Domovina bo z ugodnimi popusti z vami tudi v Komendi na kmetijsko-obrtnem sejmu
3. 10. 2024 ob 19:10
Drzni zmagovalci - Štefan Pavlinjek: "Vsak podjetnik bi moral biti pilot."
3. 10. 2024 ob 18:00
Pozabljeni Slovenci: pater Andrej Božič
3. 10. 2024 ob 16:00
10 najboljših slovenskih inovacij leta
3. 10. 2024 ob 12:30
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
Emilija ni ničesar kriva. Svojo nalogo je opravila z odliko
2. 10. 2024 ob 17:00
Prihajajoči dogodki
OCT
04
Veliki koncert z gosti: Eva Boto
19:00 - 21:00
OCT
05
Pohod za življenje 2024 - Ljubljana
09:30 - 11:30
OCT
12
OCT
17
NOV
02
Rok Škrlep: Recept za srečo (snemanje predstave)
19:00 - 21:00
Video objave
Drzni zmagovalci - Štefan Pavlinjek: "Vsak podjetnik bi moral biti pilot."
3. 10. 2024 ob 18:00
Izbor urednika
S pohodi za življenje širijo veselje do življenja
20. 9. 2024 ob 18:04
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
9 komentarjev
Hillbilly
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pravi, da kar počakajmo z odločitvijo o investiciji v JE2, ker lahko v naslednjih letih morda pridemo do boljše alternative. Ni povedal kakšne, zdi pa se, da prazno upanje gradi na malih jedrskih reaktorjih, ki jih bomo imeli kar doma v kleti, ali kaj? Vidi se, v čigavi vladi deluje.
»Strokovnjake«, ki zagovarjajo sončne panele moči več kot 400 MW, ki jih bodo postavili na svoje »sanjske poljane«, bi rad vprašal, ali jim je kaj mar degradacije tal pod paneli? V nekaj letih bo tam nerodovitna zemlja izpostavljena hudi eroziji. Podnebniki, ali se zavedate tega?
Andrej Muren
Kar koli se bodo naši energetiki odločili, bo procedura postavljanja novih proizvodnih zmogljivosti tekla po preizkušenem modelu: na začetku projekta pokrasti čim več denarja. Zato mora biti cena projekta v vsakem primeru prenapihnjena, da se ga lahko izpelje, obenem pa nasiti še lopove. Spomnimo se TEŠ-a 6: preden so zasadili prvo lopato v zemljo, so levaki pokradli 300 milijonov EUR iz sredstev za gradnjo. Ali se kdo čudi, da je bila tista investicija tako draga?
Stajerska2021
To vlado so izvolili tisti državljani, ki so ostali na dan volitev doma. Posledice žal trpimo vsi. Bojim se, da se prava drama šele začenja. Rešitev je državljanska nepokorščina! Žal. Ali pa islandski model.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Ponavljam.
Ker sem otroštvo preživel na kmečkem podeželju pri Komendi
– lahko opišem postopek pravilnega ravnanja
Z OMLATENO PRAZNO – SLAMO.
Torej: to prazno SLAMO – SE PORAVNA
in se jo daje v dobro nabrušeno – SLAMOREZNICO,
s katero SLAMO RAZREŽEMO NA cca 3 cm dolge koščke – SLAME.
TE 3 cm dolge koščke SLAME – NATO PREMEŠAMO – s koščki SENA,
ki so tudi narezani na cca 3 cm.
Tej mešanici SENA IN SLAME – rečemo – ZOBANJE.
Ampak – to “ZOBANJE JE HRANA ZA GOVEDO IN KONJE”
nikakor pa ZOBANJE – ni hrana – za ljudi.
Se pravi: PROPAGANDISTOM MOSKVA-RUSI ZLOČINOV
piporočam
NAJ NAJDEJO – KAK PORTAL za govedo in konje.
In naj tam vsiljujeo njihovo – neprebavljivo – PRAZNO SLAMO
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 71 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan:
rasputin
Kot je dejal, je v zadnjih dveh letih tehnologija malih jedrskih reaktorjev (SMR) zelo hitro napredovala. Če bo ohranila tako dinamiko, lahko v dveh letih nadomesti zrelo tehnologijo, torej klasične jedrske reaktorje.
***
Kaj potem čakajo? Da bo naval tako velik, da bo treba čakat 10 let, da prideš na vrsto?
Ljubljana
.
Postavit soncno celico
Ljubljana
Odg Mefisto...
Prevec ste "obcutljivi" za komun blebetanje.
Bodte veseli da se ni zahteve da mora vsak ki ima balkon postavit .
Soncni kralj se se ni spomnil.
Povsod soncne , pozim pa kolaps sistema in redukcije.
Thor
Glej, glej, predramil se je mali ministrant Svobode, preplašen od rusofilov, uzurpator KNJF in garant, da se ne preiskuje, ne Golobovih mahinacij ne porabe javnih financ. Še tri leta molzenja javnega korita, če se vas levičarji prej ne naveličajo. Tik-tak.
MEFISTO
"Glavni ljudje slovenske elektroenergetike sporočili, katere nove elektrarne bodo gradili"
Nisem vedel, da se gradijo tudi stare elektrarne.
Doslej sem misli, da se stare elektrarne samo obnavljajo ali dograjujejo, nikakor pa, da se tudi gradijo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.