G7 proti Rusiji in Kitajski, z investicijami za zeleni prehod in v podporo Ukrajini. Kam vse bodo šle obljubljene milijarde?

Danes se zaključuje vrh članic G7, ki je potekal na bavarskem gradu Elmau. Voditelji gospodarsko najrazvitejših držav sveta so sprejeli sklepe o novih sankcijah proti Rusiji. Posvetili pa so se tudi geopolitični grožnji, ki jo s svojim gospodarskim vplivom v svetu predstavlja Kitajska.

Med novimi sankcijami je največ zanimanja vzbudila ideja cenovne kapice na uvoz ruske nafte. Do dokončnega dogovora o določitvi zgornje cene, po kateri bi bilo še dovoljeno kupovati rusko nafto, še ni prišlo. Takšen ukrep bi bil smotrn le, če bi zajemal široko koalicijo držav, tudi tistih, ki so bile do sedaj s sankcijami proti Rusiji bolj prizanesljive.

Prišlo pa je do dogovora o obsežni, 600-milijard dolarjev težki investicijski iniciativi, namenjeni državam v razvoju. Iniciativo, poimenovano Partnerstvo za svetovno infrastrukturo in naložbe, gre razumeti kot protiutež kitajskemu projektu Pas in cesta, s katerim Kitajska že več let povečuje svoj vpliv v manj razvitih državah sveta.

Tokratni vrh članic G7, ki se zaključuje danes, je gostil nemški kancler Olaf Scholz, odvil pa se je idiličnem dvorcu Elmau v Bavarskih Alpah. Voditeljem sedmih gospodarsko najrazvitejših držav sveta, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu so se pridružili tudi voditelji Indije, Argentine, Indonezije, Senegala in Južne Afrike.

https://twitter.com/narendramodi/status/1541643574407749638?s=20&t=6dDAnkO_SzHQZTg4MJn5kA

Na srečanju, proti kateremu je v bližnjem Münchnu protestiralo na tisoče ljudi, so se posvetili v prvi vrsti vojni v Ukrajini. Preko videopovezave se je oglasil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Obljubili so mu še izdatnejšo vojaško pomoč; nove sankcije, o katerih so se dogovorili, pa so usmerjene predvsem v prekinitev dobave komponent, ki jih potrebuje ruska vojaška industrija (načrtovana pa je tudi prepoved uvoza ruskega zlata).

Pobližje si oglejmo dve izstopajoči iniciativi tokratnega srečanja. Prva, neposredno povezana z vojno v Ukrajini, predvideva uvedbo tako imenovane cenovne kapice na uvoz ruske nafte, druga pa se loteva geopolitične grožnje, ki jo s svojim gospodarskim vplivom v svetu predstavlja Kitajska.

Iskanje soglasja za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto

Kot je znano, so energetske sankcije Zahoda proti Rusiji trčile na dve težavi. Prvo predstavljajo cene energentov, ki so poletele v nebo. Ruski denarni prilivi od izvoza so zato višji kot lani, pa čeprav izvozi količinsko manj kot prejšnja leta. Druga težava pa je ta, da je Rusija po uvedbi sankcij brez težav poiskala nove, nezahodne kupce (ali pa je starim kupcem prodajo povečala).

Uvedbe cenovne kapice, s katero bi bila določena zgornja cena, po kateri se še sme kupovati rusko nafto (omenja se tudi cenovno kapico na plin), bi bila smotrna le, če bi bila koalicija držav, ki bi jo implementirale, dovolj široka. S tem bi bilo rešenih več težav: ruski naftni prilivi bi zaradi nižje cene padli, preusmeritev izvoza na nove trge, kjer bi cene ostale visoke – denimo na indijskega –, pa ne bi bila možna. Obenem bi to olajšalo boj z inflacijo, ki jo v precejšnji meri poganja cenovni šok na področju energentov.

Takšen ukrep pa je tehnično težko izvedljiv. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je zavzel za uvedbo cenovne kapice za vse svetovne proizvajalce nafte, ne samo ruske, a je po nasprotovanju ZDA in Nemčije predlog umaknil.

Dodatno zagato predstavlja bojazen, da bi v primeru uvedbe cenovne kapice Rusija dobavo nafte in plina močno zmanjšala. Kot je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel: "Zagotoviti želimo, da bodo ukrepi usmerjeni proti Rusiji in da z njimi ne bomo ohromili nas samih."

https://twitter.com/vonderleyen/status/1541746878521524225

Partnerstvo za globalno infrastrukturo in naložbe kot protiutež kitajski iniciativi Pas in cesta

Najodmevnejši izplen vrha G7 je nedvomno dogovor o 600 milijard dolarjev težkem infrastrukturnem vlaganju v države v razvoju. Pobuda, ki jo je ameriški predsednik Joe Biden predstavil že na lanskem srečanju G7, konkurira 1000-milijardni kitajski iniciativi Pas in cesta, stari že skoraj desetletje.

Partnerstvo za globalno infrastrukturo in naložbe (PGII), kot je iniciativa poimenovana, predvideva do leta 2027 financiranje različnih infrastrukturnih projektov, poudarek pa naj bi bil na naložbah, ki bodo pomagale doseči zastavljene podnebne cilje.

Podnebne teme so imele na letošnjem vrhu G7tudi sicer posebno mesto. Nemški kancler Olaf Scholz se je denimo zavzel za oblikovanje podnebnega kluba, ki bi omogočal lažjo koordinacijo med državami pri implementaciji podnebnih politik.

Zagotavljanje prehranske varnosti in boj proti podnebnim spremembam

Skupina se je zavezala, da bo letos porabila 5 milijard dolarjev za pomoč pri zagotavljanju prehranske varnosti po vsem svetu v prizadevanju za preprečevanje svetovnega pomanjkanja hrane, ki ga povzroča ruska invazija na Ukrajino. Več kot polovica tega zneska bo prišla iz ZDA.

Države G7 so se zavezale tudi k boju proti podnebnim spremembam, a hkrati želijo zagotoviti varnost oskrbe z energijo. V izjavi so navedle, da to pomeni tudi postopno opuščanje premoga in širitev obnovljivih virov energije na “družbeno pravične” načine. Pod izjavo so se podpisale tudi partnerske države G7 Argentina, Indija, Indonezija, Senegal in Južna Afrika.

https://twitter.com/dw_hotspotasia/status/1541741192442003456?s=20&t=6dDAnkO_SzHQZTg4MJn5kA

Skupna podpora Ukrajini je nedvoumna

Voditelji G7 so v sprejeti izjavi Ukrajini zagotovili nadaljnjo podporo pri spopadanju z rusko agresijo. "Še naprej bomo zagotavljali finančno, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo ter podpirali Ukrajino, dokler bo to potrebno," so sporočili. Ukrajini so obljubile finančno, humanitarno, vojaško in diplomatsko pomoč.

Voditelje je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki so mu enotno dali podporo in mu zagotovili pomoč tudi v prihodnje. "Danes zjutraj nas je ukrajinski predsednik Zelenski seznanil z ruskimi napadi na Ukrajino. Občudujemo njegovo vodstvo in odpornost ukrajinskega ljudstva. G7 je pokazal izjemno enotnost. Dogovorili smo se, da bomo z Ukrajino vztrajali, dokler bo treba," je sporočila predsednica komisije.

"Denar, orožje in politična podpora. Vse mobiliziramo za Zelenskega in Ukrajino," je na Twitterju zapisal Charles Michel.

Države G7 so v skupni izjavi tudi pozvale Rusijo, naj omogoči, da bodo pošiljke žita zapustile Ukrajino, da bi se tako izognili poslabšanju svetovne krize pri oskrbi s hrano.

"Odločno pozivamo Rusijo, naj brezpogojno preneha napadati na kmetijsko in prometno infrastrukturo ter omogoči prost prehod ladij iz ukrajinskih pristanišč v Črnem morju," so zapisali.

Za odpravo grožnje črnomorske flote bi bilo potrebno čiščenje kanalov skozi minska polja okoli Odese in zagotovilo, da se Rusi ne bi vmešavali. Pri tem je potrebno tudi sodelovanje Turčije, saj ima nadzor nad morskimi ožinami in je druga prevladujoča sila v Črnem morju.