Free Market Road Show v Ljubljani: liberalci, kje ste?
Teo Petrovič Presetnik
- 15. 5. 2023 ob 13:19
- 5 komentarjev
V petek je Katoliški inštitut gostil konferenco Free Market Road Show. Bila je zadnja v sklopu letošnjih predavanj v ZDA in Evropi, govora pa je bilo o klasičnem liberalizmu in tržni ekonomiji s poudarkom na aktualnih dogodkih zadnjih let, kot sta odziv na pandemijo koronavirusa in naraščajoča histerija okoli podnebnih sprememb, ter o prihodnosti Evrope in liberalizma.
Profesor ekonomije Cris Lingle je konferenco odprl s predavanjem na temo politične moči in svobode, v katerem se je osredotočil na vladne odzive na pandemijo koronavirusa. Kot je poudaril, je tu šlo za primer zlorabe politične moči, saj so se vlade po vsem svetu odločile uporabiti svoj monopol nad sredstvi prisile za doseganje želenih javnih ciljev.
To so storile brez analize stroškov in koristi, z uporabo strahu kot sredstva motivacije, namesto prepričevanja na temelju zaupanja. Posledica tega, kljub dobrim nameram, so bili mnogi neželeni in škodljivi učinki, kot so porast depresije, uporabe drog, povečevanje neenakosti in zadolževanja. Politika pa je pri tem pridobila dodatno moč in pooblastila, ki jih ne bo želela vrniti.
Se nam obeta enako širjenje strahu in vzpostavljanje izrednih razmer v imenu reševanja podnebne krize?
V podobni smeri je nadaljeval finančni svetovalec Richard Zundritsch, pranečak ekonomista Friedricha Hayeka, ki je poudaril, da so v času vojne vlade pridobile izredna pooblastila, sedaj pa se dogaja podobno. Takšni nujni ukrepi in izredna stanja naj bi postajali vedno pogostejši, vse to pa smo videli že davno v Rimu, kjer je to vodilo v diktaturo.
O tem, da o podnebnih spremembah govorimo kot o vojni, je spregovoril tudi novinar John Fund, ki je poudaril, da Karel III. In Ursula von der Leyen govorita kot generala. Tudi on je izpostavil ukrepe proti koronavirusu, ob tem pa dodal, da je v vseh teh primerih med drugim šlo tudi za vojne proti ljudem, predvsem srednjemu razredu.
Keith Miles, zastopnik Slovenije v Združenem kraljestvu v času osamosvojitve, pa je svoj govor namenil davkom. Poudaril je, da prihajamo v čas regulatornega totalitarizma, kjer imamo vedno več davkov in regulacij. Po njegovem so birokrati v Bruslju prečkali Rubikon in vprašanje je, kje se bo vse skupaj končalo.
Kot je dejal, se davki v časih kriz vedno dvignejo, kasneje pa se ne znižajo, saj vlade vedno najdejo načine za porabo denarja.
V drugi polovici konference je nastopil profesor Žiga Turk, govoril je o pomenu ravnovesja med liberalizmom in konservativizmom. Pri tem je izpostavil sodobni progresivizem kot lažni liberalizem. Pravi liberalizem namreč poudarja tako svobodo kot omejitve, v okviru pravil in vrednot. Boj za spoštovanje teh pravil in vrednot pa da je naloga konservativizma.
Kot je dejal, se konservativci brez liberalcev ne bi nikoli spremenili, liberalcem brez vpliva konservativcev pa bi se zmešalo.
Evropska unija bi po njegovem morala biti kombinacija obeh smeri, a na žalost postaja vedno bolj birokratska namesto ideološka, kar pa je po njegovem nevarno.
O zatonu liberalizma je spregovoril ekonomist Janez Šuštaršič. Kot je poudaril, so liberalci v Sloveniji zelo redki, kar se je videlo tudi po obsegu gostov konference. Dejal je, da je biti liberalen politik težko, saj pritiski, naj vlada nekaj naredi, prihajajo od povsod. Pravi liberalci bi namreč veliko odločitev prepustili svobodnim posameznikom in prostemu trgu.
Posebej se je dotaknil liberalnega stališča do evtanazije; lahko to prepustimo trgu, se lahko pri tem svobodno odločamo ali tu obstajajo tudi kakšne druge, višje vrednote? S tem se je naslonil na argumente Turka, da pri odločanju potrebujemo ravnovesje.
Profesor Jernej Letnar Černič pa se je v svojem nastopu usmeril v probleme svobode izražanja. Kot je dejal, se javni prostor za svobodno izmenjavo mnenj oži. Po njegovem prepričanju država ne bi smela določati, kaj je sovražni govor, in smo priča prvim korakom v smeri totalitarizma.
Profesor ekonomije Cris Lingle je konferenco odprl s predavanjem na temo politične moči in svobode, v katerem se je osredotočil na vladne odzive na pandemijo koronavirusa. Kot je poudaril, je tu šlo za primer zlorabe politične moči, saj so se vlade po vsem svetu odločile uporabiti svoj monopol nad sredstvi prisile za doseganje želenih javnih ciljev.
To so storile brez analize stroškov in koristi, z uporabo strahu kot sredstva motivacije, namesto prepričevanja na temelju zaupanja. Posledica tega, kljub dobrim nameram, so bili mnogi neželeni in škodljivi učinki, kot so porast depresije, uporabe drog, povečevanje neenakosti in zadolževanja. Politika pa je pri tem pridobila dodatno moč in pooblastila, ki jih ne bo želela vrniti.
Se nam obeta enako širjenje strahu in vzpostavljanje izrednih razmer v imenu reševanja podnebne krize?
Krize kot vojna
V podobni smeri je nadaljeval finančni svetovalec Richard Zundritsch, pranečak ekonomista Friedricha Hayeka, ki je poudaril, da so v času vojne vlade pridobile izredna pooblastila, sedaj pa se dogaja podobno. Takšni nujni ukrepi in izredna stanja naj bi postajali vedno pogostejši, vse to pa smo videli že davno v Rimu, kjer je to vodilo v diktaturo.
O tem, da o podnebnih spremembah govorimo kot o vojni, je spregovoril tudi novinar John Fund, ki je poudaril, da Karel III. In Ursula von der Leyen govorita kot generala. Tudi on je izpostavil ukrepe proti koronavirusu, ob tem pa dodal, da je v vseh teh primerih med drugim šlo tudi za vojne proti ljudem, predvsem srednjemu razredu.
Keith Miles, zastopnik Slovenije v Združenem kraljestvu v času osamosvojitve, pa je svoj govor namenil davkom. Poudaril je, da prihajamo v čas regulatornega totalitarizma, kjer imamo vedno več davkov in regulacij. Po njegovem so birokrati v Bruslju prečkali Rubikon in vprašanje je, kje se bo vse skupaj končalo.
Kot je dejal, se davki v časih kriz vedno dvignejo, kasneje pa se ne znižajo, saj vlade vedno najdejo načine za porabo denarja.
Evropa in liberalizem
V drugi polovici konference je nastopil profesor Žiga Turk, govoril je o pomenu ravnovesja med liberalizmom in konservativizmom. Pri tem je izpostavil sodobni progresivizem kot lažni liberalizem. Pravi liberalizem namreč poudarja tako svobodo kot omejitve, v okviru pravil in vrednot. Boj za spoštovanje teh pravil in vrednot pa da je naloga konservativizma.
Kot je dejal, se konservativci brez liberalcev ne bi nikoli spremenili, liberalcem brez vpliva konservativcev pa bi se zmešalo.
Evropska unija bi po njegovem morala biti kombinacija obeh smeri, a na žalost postaja vedno bolj birokratska namesto ideološka, kar pa je po njegovem nevarno.
O zatonu liberalizma je spregovoril ekonomist Janez Šuštaršič. Kot je poudaril, so liberalci v Sloveniji zelo redki, kar se je videlo tudi po obsegu gostov konference. Dejal je, da je biti liberalen politik težko, saj pritiski, naj vlada nekaj naredi, prihajajo od povsod. Pravi liberalci bi namreč veliko odločitev prepustili svobodnim posameznikom in prostemu trgu.
Posebej se je dotaknil liberalnega stališča do evtanazije; lahko to prepustimo trgu, se lahko pri tem svobodno odločamo ali tu obstajajo tudi kakšne druge, višje vrednote? S tem se je naslonil na argumente Turka, da pri odločanju potrebujemo ravnovesje.
Profesor Jernej Letnar Černič pa se je v svojem nastopu usmeril v probleme svobode izražanja. Kot je dejal, se javni prostor za svobodno izmenjavo mnenj oži. Po njegovem prepričanju država ne bi smela določati, kaj je sovražni govor, in smo priča prvim korakom v smeri totalitarizma.
Zadnje objave
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
Andrej Muren
Ali sploh imamo liberalce v Sloveniji? Tisti, ki so se za take razglašali (LDS), so bili v resnici mladokomunisti. Mogoče bi za liberalce lahko imeli Grosove kranjske obrtnike, ki so ustanovili Liberalno stranko, ki pa je že zdavnaj propadla. Tretje take stranke ni. To ni uspelo niti Virantovi Državljanski listi, ki je prav zaradi Viranta neslavno končala.
Videti je, da Slovenci nismo ravno liberalno nastrojeni. To je logično, saj Slovenci veljamo za enega najbolj zadrtih narodov. Vse, kar je povezano z liberalizmom - svobodo (pravo, ne golobjo), nam je tuje ali se ga celo bojimo.
Friderik
Andrej, to je zato, ker svoboda ( ne ta kozlarija od Goloba) prinaša seboj odgovornost. Tu pa Slovenci klecnemo.
Rokc5
Andrej Muren, Friderik: Slovenski liberalci (libertarci) so bili močni tam 2000-2008. Prvi javno izpostavljen je bil Mičo Mrkaić z bestlesserjem 'To so bile svete krave' iz 2007. V javnost so prodrli predvsem s pomočjo Časnika Finance in podporo urednika Petra Frankla. Potem se je formiral še podmladek z Društvom Svetilnik, ki je imelo ogromno dogodkov takrat. 2011 je Virantovi listi uspelo, da je v javnost spravil idejo, da je za krizo 2008-2011 kriva post-tranzicija LDS-a oz. nedokončane reforme. Virant je po sondažah imel 25%, ampak kasnejši poslanec Pavlišič je vseeno potem trdil, da so ti odstotki nerealni. Viranta je takrat spodrezal Kučan, ki je z ustanovitvijo Pozitivne Slovenije takrat brutalno posegel na politično prizorišče, dokončno pa se je obrnilo po vstajah 2012 ko so privreli na plano uporniški 'mladci', ki so danes v vladi. Viranta in idej, ki jih je zagovarjal (Šušteršič, Štih, Pavlišič, podpiral jih je Boscarol itd.) so se številni ustrašili. Številni akterji so se danes delno umaknili. Če Virant takrat ne bi vstopil v vlado Bratuškove bi stranka verjetno obstala z 10% in se utrdila, ter bila 'kingmaker' na slovenskem političnem parketu. Danes Slovenija zelo izstopa (negativno) od ostalih držav vzhoda Evrope, ker so libertarne silnice marsikje močne (najmočnejše so na Češkem, izjemno močne v Estoniji, prisotne na Poljskem, kar močno na Slovaškem in celo na Hrvaškem). Mi smo EDINI, ki te politične opcije nimamo. Je pa še en problem: dandanašnji libertarne ideje delno izgubljajo in jih zavračajo tudi konservativci na Zahodu - in del konservativnih mislecev v Sloveniji. Zlato obdobje 1991-2008 smo v Sloveniji za razvoj te opcije zamudili in kaže, da se bodo libertarne ideje le delno obdržale v nekaterih državah. V Sloveniji je pa tudi nenaravno, da mora te ideje zagovarjati Katoliški inštitut, ker drugih zagovornikov ni.
Kraševka
Predstavniki Slovenije so točno povedali, da so nujna RAVNOVESJA, med liberalnim in konservativnim.
Sedaj se hoče spet vspostaviti ENOPARTIJSKI SISTEM, ki vse, kar bi bilo konservativno že v kali potepta.
Zamislimo si čoln na odprtem morju, kjer bi potniki stopili vsi na Levo stran. Tu bi bil neizogiben potop. Tako bo tudi z Evropo, če bodo v Bruslju upoštevani samo Levičarji in Liberalce.
AlojzZ
Gospa s Krasa! Treba je Boga postaviti na prvo mesto, vse ostalo pa bo tedaj na pravem mestu! Kaj to trenutno pomeni, ker so neverniki med nami? To pomeni korakanje družbe v sledečih smereh: - osnovne človekove pravice in svoboščine naj bodo osnova vladavine prava, - država naj se čim manj vmešava v življenje državljanov, - solidarnost naj bo vrednota in ne zakonska prisila ter - javno dobro naj bo vrednota in ne zakonska prisila.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.