Free Market Road Show v Ljubljani: liberalci, kje ste?

Teo Petrovič Presetnik
Foto: Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK
V petek je Katoliški inštitut gostil konferenco Free Market Road Show. Bila je zadnja v sklopu letošnjih predavanj v ZDA in Evropi, govora pa je bilo o klasičnem liberalizmu in tržni ekonomiji s poudarkom na aktualnih dogodkih zadnjih let, kot sta odziv na pandemijo koronavirusa in naraščajoča histerija okoli podnebnih sprememb, ter o prihodnosti Evrope in liberalizma. 

Profesor ekonomije Cris Lingle je konferenco odprl s predavanjem na temo politične moči in svobode, v katerem se je osredotočil na vladne odzive na pandemijo koronavirusa. Kot je poudaril, je tu šlo za primer zlorabe politične moči, saj so se vlade po vsem svetu odločile uporabiti svoj monopol nad sredstvi prisile za doseganje želenih javnih ciljev. 

To so storile brez analize stroškov in koristi, z uporabo strahu kot sredstva motivacije, namesto prepričevanja na temelju zaupanja. Posledica tega, kljub dobrim nameram, so bili mnogi neželeni in škodljivi učinki, kot so porast depresije, uporabe drog, povečevanje neenakosti in zadolževanja. Politika pa je pri tem pridobila dodatno moč in pooblastila, ki jih ne bo želela vrniti.  

Se nam obeta enako širjenje strahu in vzpostavljanje izrednih razmer v imenu reševanja podnebne krize? 

Krize kot vojna 


V podobni smeri je nadaljeval finančni svetovalec Richard Zundritsch, pranečak ekonomista Friedricha Hayeka, ki je poudaril, da so v času vojne vlade pridobile izredna pooblastila, sedaj pa se dogaja podobno. Takšni nujni ukrepi in izredna stanja naj bi postajali vedno pogostejši, vse to pa smo videli že davno v Rimu, kjer je to vodilo v diktaturo. 

O tem, da o podnebnih spremembah govorimo kot o vojni, je spregovoril tudi novinar John Fund, ki je poudaril, da Karel III. In Ursula von der Leyen govorita kot generala. Tudi on je izpostavil ukrepe proti koronavirusu, ob tem pa dodal, da je v vseh teh primerih med drugim šlo tudi za vojne proti ljudem, predvsem srednjemu razredu. 

Keith Miles, zastopnik Slovenije v Združenem kraljestvu v času osamosvojitve, pa je svoj govor namenil davkom. Poudaril je, da prihajamo v čas regulatornega totalitarizma, kjer imamo vedno več davkov in regulacij. Po njegovem so birokrati v Bruslju prečkali Rubikon in vprašanje je, kje se bo vse skupaj končalo.  

Kot je dejal, se davki v časih kriz vedno dvignejo, kasneje pa se ne znižajo, saj vlade vedno najdejo načine za porabo denarja.  

Evropa in liberalizem 


V drugi polovici konference je nastopil profesor Žiga Turk, govoril je o pomenu ravnovesja med liberalizmom in konservativizmom. Pri tem je izpostavil sodobni progresivizem kot lažni liberalizem. Pravi liberalizem namreč poudarja tako svobodo kot omejitve, v okviru pravil in vrednot. Boj za spoštovanje teh pravil in vrednot pa da je naloga konservativizma. 

Kot je dejal, se konservativci brez liberalcev ne bi nikoli spremenili, liberalcem brez vpliva konservativcev pa bi se zmešalo. 

Evropska unija bi po njegovem morala biti kombinacija obeh smeri, a na žalost postaja vedno bolj birokratska namesto ideološka, kar pa je po njegovem nevarno.  

O zatonu liberalizma je spregovoril ekonomist Janez Šuštaršič. Kot je poudaril, so liberalci v Sloveniji zelo redki, kar se je videlo tudi po obsegu gostov konference. Dejal je, da je biti liberalen politik težko, saj pritiski, naj vlada nekaj naredi, prihajajo od povsod. Pravi liberalci bi namreč veliko odločitev prepustili svobodnim posameznikom in prostemu trgu. 

Posebej se je dotaknil liberalnega stališča do evtanazije; lahko to prepustimo trgu, se lahko pri tem svobodno odločamo ali tu obstajajo tudi kakšne druge, višje vrednote? S tem se je naslonil na argumente Turka, da pri odločanju potrebujemo ravnovesje. 

Profesor Jernej Letnar Černič pa se je v svojem nastopu usmeril v probleme svobode izražanja. Kot je dejal, se javni prostor za svobodno izmenjavo mnenj oži. Po njegovem prepričanju država ne bi smela določati, kaj je sovražni govor, in smo priča prvim korakom v smeri totalitarizma. 

KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Javni forum v zatonu?
Konferenca je ponudila osvežujoč pogled na pereče probleme današnjega časa s stališč, ki zlasti pri nas niso preveč zastopana. Lep kazatelj tega je bil obisk konference, ki je bil zelo maloštevilen. Iz tega vidika je bil zlasti aktualen nastop gospoda Šušteršiča z naslovom Kam so šli vsi liberalci? Poudarjanje osebne svobode in odgovornosti je v zatonu, vedno bolj pričakujemo, da bo država nudila odgovore na vse probleme. Potrebujemo pa predvsem vključevanje ljudi v procese debatiranja in odločanja. To je bilo najbolj očitno na zadnjem delu konference, kjer je vprašanja in komentarje zastavljalo občinstvo. Zlasti glede odziva na pandemijo se je oblikovala dokaj živahna debata z nasprotujočimi stališči, ki je pokazala, kako različne prioritete in vrednote imamo. Te pa bi se morale nekje odražati, mar ne? 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

So liberalne ženske res bolj nesrečne?
  • 29. 06. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
Nika Kovač poziva, da bi se opravljanje splava v celoti financiralo iz obveznega zavarovanja
  • 11. 04. 2023