Francosko sodišče zahteva odstranitev križa s kipa Janeza Pavla II. Celoten spomenik bi odpeljali Madžari
Embed from Getty Images
Ko je ruski umetnik v imenu Poljske za majhno francosko mesto izdelal svojo umetnino - kip papeža Janeza Pavla II., si najbrž ni predstavljal, da se bo zataknil v grlu francoskih sodnih oblasti.
A zgodilo se je ravno to. Po desetletnem boju je francosko najvišje sodišče odredilo odstranitev križa nad papeževim kipom, ker po njihovo krši zakon o prepovedi verskih simbolov na javnih mestih, piše The Telegraph.
Najprej so celo zahtevali odstranitev celotnega kipa, na koncu pa le križa, ker ni vpet v sam spomenik, temveč je postavljen nad kipom.
Poljaki so nad odločitvijo Francozov ogorčeni, Madžari pa so lokalnim oblastem že ponudili, da kip na lastne stroške odpeljejo na Madžarsko, kjer bo krasil eno od tamkajšnjih šol.
Kip Janeza Pavla II. v bretanskem mestu Ploërmel, ki ga je ustvaril ruski umetnik Zurab Cereteli, je jabolko spora že od leta 2006, ko ga je Poljska podarila mestu. Za odstranitev križa si je prizadevala predvsem sekularna Narodna zveza svobodne misli - skupina, ki je leta 2014 v mestu Vendée dosegla odstranitev jaslic, ki so bile postavljene v stavbi lokalnih oblasti.
Po omenjenem zakonu se v Franciji ne sme uporabljati javnih prostorov, kot so šole, občinske in državne stavbe, trgi ... v religiozne namene, državni uradniki pa na delovnem mestu (s simboli ali kako drugače) ne smejo izkazovati svojih verskih prepričanj.
Poljska premierka Beata Szydlo je ob novici predlagala, naj se križ prestavi na Poljsko, da bi ga "rešili cenzure". "Naš velik Poljak, velik Evropejec, je simbol krščanske, združene Evrope," je dejala.
"Diktat politične korektnosti in sekularizacija države promovirajo vrednote, ki so tuje naši kulturi, kar vodi k teroriziranju Evropejcev v njihovem vsakdanjem življenju."
Glede odstranitve križa se je oglasila tudi vlada republike Madžarske. Zunanji minister Péter Szijjártó je oblastem mesta Ploërmel ponudil, da Madžarska na lastne stroške poskrbi za prenos celotnega spomenika v našo vzhodno sosedo, kjer bi ga postavili v srednji šoli svetega Benedikta.
Szijjártó je ob tem poudaril, da se zadnje čase soočamo s stvarmi, za katere si nikoli nismo niti mislili, da bodo postale jabolko spora.
"Tovrstne ukrepe moramo razumeti kot poskuse izbrisa evropske civilizacije in kulture," je dejal ter dodal, da je odstranjevanje krščanskih simbolov iz javnega življenja v imenu tolerance izjemno škodljivo ter osupljivo zanikanje lastne biti.
Po njegovo namreč že tako ali tako evropsko krščansko identiteto ogrožajo množične migracije, obenem pa so prišleki mnogo manj podvrženi temu, da bi opustili svojo kulturno identiteto, ki bo zato kmalu zavladala nad lokalnimi običaji.
Odstranitvi kipa ostro nasprotuje tudi nekdanji mestni župan, ki je sprejel spomenik. V dvostranskem javnem pismu je odločitev sodišča označil za napad na del narodove kulture. Postavil se je na čelo zasebne iniciative z imenom "Ne dotikajte se mojega papeža", ki je na sedanjega mestnega župana naslovila pobudo, da zemljišče, na katerem stoji kip, proda njegovi iniciativi ali verski skupnosti, če ga resnično želi umakniti iz javne zemlje.
Tovrstni kompromisni rešitvi naj bi bil naklonjen tudi sedanji župan in če zemljišče dejansko prešlo v zasebne roke, ne križa, ne kipa ne bo potrebno odstranjevati z mesta, kjer je postavljen.
Ko je ruski umetnik v imenu Poljske za majhno francosko mesto izdelal svojo umetnino - kip papeža Janeza Pavla II., si najbrž ni predstavljal, da se bo zataknil v grlu francoskih sodnih oblasti.
A zgodilo se je ravno to. Po desetletnem boju je francosko najvišje sodišče odredilo odstranitev križa nad papeževim kipom, ker po njihovo krši zakon o prepovedi verskih simbolov na javnih mestih, piše The Telegraph.
Najprej so celo zahtevali odstranitev celotnega kipa, na koncu pa le križa, ker ni vpet v sam spomenik, temveč je postavljen nad kipom.
Poljaki so nad odločitvijo Francozov ogorčeni, Madžari pa so lokalnim oblastem že ponudili, da kip na lastne stroške odpeljejo na Madžarsko, kjer bo krasil eno od tamkajšnjih šol.
V ozadju skupina, ki si prizadeva za radikalno sekularizacijo Francije
Kip Janeza Pavla II. v bretanskem mestu Ploërmel, ki ga je ustvaril ruski umetnik Zurab Cereteli, je jabolko spora že od leta 2006, ko ga je Poljska podarila mestu. Za odstranitev križa si je prizadevala predvsem sekularna Narodna zveza svobodne misli - skupina, ki je leta 2014 v mestu Vendée dosegla odstranitev jaslic, ki so bile postavljene v stavbi lokalnih oblasti.
Po omenjenem zakonu se v Franciji ne sme uporabljati javnih prostorov, kot so šole, občinske in državne stavbe, trgi ... v religiozne namene, državni uradniki pa na delovnem mestu (s simboli ali kako drugače) ne smejo izkazovati svojih verskih prepričanj.
Poljska premierka: sekularizacija države vodi k teroriziranju Evropejcev
Poljska premierka Beata Szydlo je ob novici predlagala, naj se križ prestavi na Poljsko, da bi ga "rešili cenzure". "Naš velik Poljak, velik Evropejec, je simbol krščanske, združene Evrope," je dejala.
"Diktat politične korektnosti in sekularizacija države promovirajo vrednote, ki so tuje naši kulturi, kar vodi k teroriziranju Evropejcev v njihovem vsakdanjem življenju."
Glede odstranitve križa se je oglasila tudi vlada republike Madžarske. Zunanji minister Péter Szijjártó je oblastem mesta Ploërmel ponudil, da Madžarska na lastne stroške poskrbi za prenos celotnega spomenika v našo vzhodno sosedo, kjer bi ga postavili v srednji šoli svetega Benedikta.
Szijjártó je ob tem poudaril, da se zadnje čase soočamo s stvarmi, za katere si nikoli nismo niti mislili, da bodo postale jabolko spora.
"Tovrstne ukrepe moramo razumeti kot poskuse izbrisa evropske civilizacije in kulture," je dejal ter dodal, da je odstranjevanje krščanskih simbolov iz javnega življenja v imenu tolerance izjemno škodljivo ter osupljivo zanikanje lastne biti.
Po njegovo namreč že tako ali tako evropsko krščansko identiteto ogrožajo množične migracije, obenem pa so prišleki mnogo manj podvrženi temu, da bi opustili svojo kulturno identiteto, ki bo zato kmalu zavladala nad lokalnimi običaji.
Odstranitvi kipa ostro nasprotuje tudi nekdanji mestni župan, ki je sprejel spomenik. V dvostranskem javnem pismu je odločitev sodišča označil za napad na del narodove kulture. Postavil se je na čelo zasebne iniciative z imenom "Ne dotikajte se mojega papeža", ki je na sedanjega mestnega župana naslovila pobudo, da zemljišče, na katerem stoji kip, proda njegovi iniciativi ali verski skupnosti, če ga resnično želi umakniti iz javne zemlje.
Tovrstni kompromisni rešitvi naj bi bil naklonjen tudi sedanji župan in če zemljišče dejansko prešlo v zasebne roke, ne križa, ne kipa ne bo potrebno odstranjevati z mesta, kjer je postavljen.
Zadnje objave
Slovenija blokirala skupno izjavo EU o izraelskih naselbinah
26. 8. 2026 ob 22:50
Levica tudi v ameriški analizi o predsednici vidi zaroto slovenske desnice
26. 8. 2026 ob 19:48
Kje (naj) stoji slovenska zastava?
26. 8. 2026 ob 17:00
Učitelji (levo) ideologijo bi, slovenske ustave ne
26. 8. 2026 ob 13:00
Spremembe v šolstvu: manj ugovorov staršev, več moči šolam
26. 8. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Kje (naj) stoji slovenska zastava?
26. 8. 2026 ob 17:00
Domovina št. 266: Želim, da se ljudje zanimajo za politiko
26. 8. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
AVG
27
AVG
27
AVG
27
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
2 komentarja
NatalijaL
Če bo šlo tako naprej, bosta križe nadomestila polmesec in zvezda.
Evropa, kam pluješ? Si pozabila na svoje korenine?
Kraševka
Lažno ime - Narodna zveza svobodne misli. Kako so sprevrženi ljudje, ki se trkajo po prsih in zahtevajo svobodo. Mislijo, da je lahko svoboda last določenih skupin, drugim pa jo kratijo. Tudi ti, ki so spomenik postavili so ljudje in imajo pravico do svobode.
Francoska revolucija, je seme komunizma, ki se je razširil preko Rusije naprej po svetu. Toda danes ni več najhujša RUSIJA, kajti prednjači Francija. Samo islam bo Francijo lahko spremenil - med drugim tudi zvezo Svobodne misli. Putin v Rusiji se zaveda, da krščanstvo ne škoduje nikomur - križa se boji samo hudič.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.