Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v imenu vlade z namestnikom vodje pogajalske skupine Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Gregorjem Zemljičem podpisal sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti.
Zemljič je podpis sporazuma označil za prvi korak k celoviti rešitvi težav javnega zdravstvenega sistema, na katere v Fidesu po njegovih besedah opozarjajo že več kot 10 let. Bešič Loredan pa je sporazum označil za zgodovinski.
Prva točka v njem zavezuje vlado, da bo znotraj enotnega plačnega sistema oblikovala posebni steber za zdravstvo. To naj bi se zgodilo do aprila. Druga točka določa, da mora vlada steber za zdravnike oblikovati, tudi če bodo drugi sindikati temu nasprotovali.
Dogovor ne vsebuje tarifnega dela oziroma kakršnihkoli sprememb plač. O tem naj bi se vlada in Fides dogovorila v naslednjem mesecu dni.
Nov plačni steber le drugo ime za izstop iz plačnega sistema?
Tudi po današnji novinarski konferenci, ki je sledila podpisu sporazuma, še ni jasno, kaj naj bi ločen plačni steber pomenil. “Naši predlogi, kako naj bi bil videti ta plačni steber, so precej jasni,” je povedal Gregor Zemljič, “marsikaj od tega se bo dalo uporabiti. Če bodo ministrstvo oziroma drugi deležniki v zdravstvu prišli s kakšnimi boljšimi rešitvami, pa se bomo z njimi seveda strinjali.”
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes zagotovil, da sporazum ne pomeni izstopa, saj vlada ne bi pristala na izstop katerekoli poklicne skupine. Zemljič pa je dejal, da sporazum ne pomeni izstopa v pravnem smislu. Fides je namreč pristal na argumentacijo vlade, da je javna poraba za plače javnih uslužbencev eden od temeljev državotvornosti. “V tej fazi smo se morali strinjati, da izstop v nekem pravnem smislu ni možen niti teoretično,” je dejal Zemljič.
? Med 2008 in 2022 so zdravniške plače iz razmerja 1,12- do 3,09-kratnika povprečne plače padle na 0,71- do 1,98-kratnik pov. plače.
? Če bi upoštevali samo vpliv inflacije in se želeli vrniti na vrednosti iz leta 2008, bi bilo potrebno vsem zdravnikom dvigniti plače za 8 PR. pic.twitter.com/y8QyY5Blkx— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) October 15, 2022
Izstop katerekoli poklicne skupine je potencialno sporen predvsem z vidika javnih financ. Če za eno skupino javnih uslužbencev ni splošno veljavnih omejitev, potem je težko pričakovati, da bodo nanje pristajali drugi. “Spet v kolektivni pogodbi ene poklicne skupine, spet zdravniške, delajo spremembo sistema, ne da bi imeli kakršnokoli stališče drugih reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju,” pojasnjuje Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja in generalni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja. “Očitno nas bodo vse ostale postavili pred izvršeno dejstvo,” dodaja.
Vlada se sicer s sporazumom zavezuje, da bo ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja oblikovala do 1. aprila prihodnje leto in ga nato do 30. junija vložila v zakonodajni postopek.
Zavezuje se tudi, da bo omogočila ločeno urejanje specifik, povezanih z delom, odgovornostjo in plačilom zdravnikov in zobozdravnikov na način in v rokih, kot so določili v tem sporazumu, če bi druge poklicne skupine ali sindikati pogojevali ali omejevali urejanje plač zdravnikov in zobozdravnikov.
Mladi zdravniki pravijo, da niso dobili ničesar razen obljub
“Dobili nismo ničesar, razen obljub. Zdravnik na začetku kariere dela še naprej na urgenci za 5,5 evra neto na uro, vrhunski nevrokirurg operira možgane za 14,4 evra na uro. Razočaranje med mladimi in tudi mnogimi starejšimi zdravniki je veliko. Že sedaj imamo 1000 zdravnikov premalo, ne mine teden, ko ne izvemo za odhod še kakšnega zdravnika iz sistema. Drvimo v smer balkanskega zdravstva,” so zapisali so v sporočilu za javnost.
Dobili nismo ničesar, razen obljub.
Zakaj jim ne verjamemo? Ker država goljufa vas in nas, ko obljublja in zaračunava storitve, ki niso dostopne. In ker ne bi bilo prvič, da nas je kakšna vlada prinesla okoli. Upamo, da bo ta dokazala, da se motimo. https://t.co/bSGIyEjawb— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) October 19, 2022
“Nismo mi tisti, ki vodimo zdravstveni sistem. Obljube in zaveze so vam in nam dali politiki. Zakaj ne verjamemo obljubam države? Ker ta goljufa vas in nas, ko obljublja in zaračunava vsem dostopne storitve, ki pa vidimo, da jih ni. In ker ne bi bilo prvič, da nas je kakšna vlada prinesla okoli. Upamo, da bo ta dokazala, da se motimo,” so v izjavi še zapisali Mladi zdravniki.
Novi osnutek zakona obljublja veliko
Osnutek zakona ni javno dostopen, po neuradnih informacijah portala N1 bi zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem prinesel predvsem veliko število dodatkov, ki jih v sedanjem plačnem sistemu ni, ter možnost višjega plačila za delovno uspešnost. Tako naj bi na primer predstojniki klinik in oddelkov ter strokovni direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov dobili dodatek za vodenje v višini 100% osnovne plače. Poleg tega naj bi osnutek zakona vseboval še terciarni dodatek za najboljše zdravnike v višini 20 oziroma 30% osnovne plače.
Zdravniški sindikat naj bi tudi zahteval, da se osnovne plače zdravnikov določijo v razmerju do povprečne plače v državi. Zdravnik z 20 let delovne dobe bi si zaslužil tri povprečne plače, je kot primer navedel predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Povprečna plača trenutno znaša 2.008 evrov bruto mesečno, trikratnik torej 6.024 evrov.
Kaj sedaj čaka ostale poklice v zdravstvu?
Po podpisu sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides je minister za zdravje odšel na nadaljevaje pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva. Ti pričakujejo tudi podrobnejša pojasnila, kaj pomeni v sporazumu predvideno oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra.
Kot je ob prihodu na pogajanja po poročanju STA ugotavljala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, ta steber zaenkrat razumejo kot “lupino brez vsebine”. Ne vedo namreč, kaj vsebuje. Če ta steber pomeni pogajanja za kolektivno pogodbo, potem ta steber že imamo. Če pomeni nov zakon o plačah v zdravstvu, kjer je izključeno kolektivno pogajanje in bodo izločeni kot socialni partnerji, na to ne bodo pristali, še pravi Ilešič Čujovič.
Po zadnjih pogajanjih je predsednica sinidikata ugotavljala, da so na točki nič. Po njenih besedah so bile reakcije na njihovi strani precej burne. Ob tem ne izključuje možnosti zaostrovanja. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po prvih pogajanjih pojasnil, da se ves čas vrtijo okoli dveh plačnih skupin. Prva je plačna skupina E3, kamor sodijo medicinske sestre in zdravstveni tehniki, druga pa plačna skupina J. O slednji se želijo pogovarjati na drugačen način, sistemsko, kar naj bi tudi zapisali v predlog, je še dejal minister.
Jasno pa je iz dogovora s Fidesom, da je nov, drugačen plačni steber za zdravnike dejstvo, ki ga ne ovira nestrinjanje drugih sindikatov v zdravstvu, kar lahko pomeni, da bodo ostali poklici oz. njihovi sindikati v slabšem pogajalskem izhodišču. Ob plačnih pogajanjih pa vedno ob strani ostajajo pogajanja tudi o normativih, ki bi bili nujen korak naprej.
FIDES sklenil dogovor z vlado. Začetek konca javnega plačnega sistema. Bodo na koncu kratko potegnile medicinske sestre?
***
Na koncu bodo najkrajši konec, kot vedno, potegnili pacienti.
Vsi zdravstveni ministri so obljubljali reformo zdravstva, ki bo odpravila dolge čakalne dobe, korupcijo v zdravstvu, slabo organizacijo dela, nizko izkoriščenost osebja in opreme…, končalo pa se je vedno le spovišanjem plač zdravnikom, javno zdravstvo pa se naprej sesuva.
Psi lajajo, karavana gre dalje…
Osebno sem mnenja, da morajo biti vključeni v javni plačni sistem vsi, ki se napajajo iz proračuna ali ostalih javnih finančnih sredstev. Zdravnikom gre le za višje plače, zdravstveni sistem pa se sesuva zaradi njihove nesposobnosti. Kdo pa vodi naš državni zdravstveni sistem, če ne ravno zdravniki? In sedanje neurejeno stanje v zdravstvu je vsaj vodilnim med njimi zagotovo v korist, sicer bi ga že zdavnaj opustili. Ko sem na nekem posvetovanju predlagal, da bi vsak zdravnik, ki bi to želel, dobil koncesijo, so me napadli – ravno zdravniki.
Da so zdravniki nesposobni,ta je pa dobra!
Zdravniki so usposobljeni za zdravljenje. Organizacija dela v poslovnih sistemih, kar so tudi zdravstvene ustanove, zlasti bolnice, pa ne sodi v domeno medicine.
Zdravniki so si uredili sistem tako, kot odgovarja njim kot ljudem, ki imajo kot vsi ljudje tudi slabosti, ne kot bi odgovarjal pacientom oziroma učinkovitemu delu. Organizacija dela v javnem zdravstvu je slaba in neučinkovita. Izkoriščenost osebja in opreme je nezadostna. Zdravniki pa vedno izpostavljajo samo, da imajo premajhne plače, nikoli pa tega, da je sistem v globalu neučinkovit, še manj pa govorijo o vzrokih tega.
Vsa čast zdravnikom, ki se trudijo kljub slabemu sistemu narediti čim več v prid bolnikov, toda niso vsi taki. In tudi če bi bili, v slabo organiziranem sistemu ne bi mogli ustrezno delati.
Vzemimo za primer naročanje, ki ga včasih v glavnem ni bilo. K zdravniku si šel, ko si čutil potrebo. Posledica tega je bila, da si pogosto prišel v prenatrpano čakalnico, kjer si čakal ure in ure, da si prišel na vrsto.
Cilj naročanja naj bi torej bil do pacientov prijazen dostop do zdravnika brez nepotrebnega čakanja. Toda zadeva se je povsem izrodila, saj je postalo naročanje filter, s katerim se zmanjšuje dostopnost pacientov do zdravljenja. Ko pridete k zdravniku, vas sestra najprej vpraša, če ste naročeni. Če niste, vas zavrne, četudi je čakalnica prazna, in vam da datum. Naročanje je postalo nekakšno discipliniranje pacientov, da si ne bi umišljali, da lahko pridejo do zdravnika, kadar se jim zljubi, temveč samo tedaj, ko jim je to dovoljeno. Vprašanje je, če je sploh ustavno, zanesljivo pa se to zlorablja.
Spceialistični pregledi v javnem zdravstvu pa so pogosto skoraj misija nemogoče. Čakalne dobe 6 in več mesecev niso nobena redkost. Ko pridete na vrsto po polletnem čakanju, vas pričaka prazna čakalnica, po hodnikih pa vidite veliko več osebja kot pacientov. Zdravniki in zlasti sestre hodijo gor in dol kot na semnju, odklepajo in zaklepajo različna vrata … Na prvi pogled je jasno, da je pri mnogih cilj teme, da prođe vreme…
Povsem drugače je v zasebnih zdravstvenih ustanovah. Čakalne dobe so krajše, za samoplačnike jih praktično ni, osebje je prijazno, in ne vidite množice osebja, ki bi hodilo gor in dol po hodnikih, ker zasebniki skrbijo, da je osebje izkoriščeno…
Andrej, ko boste enkrat resno zboleli, boste spoznali še drugo plat: večina zdravnikov dela strokovno, etično in zelo zavzeto, ko poskušajo pomagati bolnikom. Take so moje izkušnje. Zdi se mi prav, da so za svoje delo tudi ustrezno nagrajeni. Seveda ob tem ne bi bilo pravično pozabiti na njihove pomočnice – medicinske sestre (tudi kakšen brat je že vmes).
Ko resno zboliš, znaš ceniti njihovo delo.
večina zdravnikov dela strokovno, etično in zelo zavzeto, ko poskušajo pomagati bolnikom.
***
Kako pa ti to veš? Si naredila analizo našega zdravstenega sistema in njegovega osebja?
Prav to neskončno naivno zaupanje v javni zdravstveni sistem je del problema, da se nam sistem sesuva.
Bodo na koncu kratko potegnile medicinske sestre?
Seveda. Ker so nižje v hierarhiji zdravstva. Sicer se pa ve, da v državni lastini imajo samo nekateri dobre plače …
Problem je v tem,ker si eni zdravniki zaslužijo 10.000€ plače, drugi pa niti 1.000€.
Takšno zarmerje ne more upravičiti nobena plačna lestvica, ki jenarejena na birokratski podlagi.
Birokrati lahko naredijo samo birokratsko lestvico, ta pa je lahkole približek uravnilovki.V kateri plačilni razred je uvrščen Andrea Bocceli, ali Ana Natrebko?
Povabite ju v Ljubljansko opreo ij jima ponudite 56 plačilni razred in toplo malico, ter potne stroške pa sporočite , kako uspešni ste?
Zdravnii , tiste svetovne špice so na podobnih lestvica h kot omenjena paevca.
Tudi med slovenskimi pavci in zdravniki je podobna hierarhija, Pa je kaj narobe? Je, zdravniji si zasluših več s kriminalom in jih zato preganjajo in sramotijo.
Zdravstveni delavci bi morali biti izvzeti iz plačnega sistema javnih uslužbencev, ker se njihov poklic ne more primerjati z nobenim drugim, ali še drugače, noben drug poklic ni družbi tako esencialen in še bolje, noben drug poklic vam ne bo rešil življenje ko bodo zaradi tisoč razlogov zatajili drugi poklici javnega sistema. K zdravniku pridemo na koncu vsi. Zdravnik je zadnji v vrsti, ki rešuje in prvi, ki mora rešiti. Tudi ko spodleti učitelju, vojaku, policistu, gasilcu, javnemu uslužbencu na okencu, MORA potem zdravniku uspeti, da VAS REŠI. Konec debate.
Plačevanje po opravljeni zdravstveni storitvi in ne rezervacija kapacitet in glavarina. Zavarovalnica naj plačuje storitve potem, ko je opravljena, saj ni turistična agencija, da rezervira kapacitete. Podroben račun o opravljeni storitvi naj dobi zavarovalnica in tudi pacient, kar pomeni, da mora postati pacient stroškovno mesto v računovodskem smislu v poslovnem informacijskem sistemu. Zavarovalnica naj preverja tudi kakovost in učinkovitost storitve in ne le pravilnost računa ( ob pregledu košarice), da bo pacientu jasno, kaj pokrivajo njegovo zavarovanja in česar ne oz. je potrebno doplačilo, kot pri avtomobilskem zavarovanju.
Zdravniško osebje nagrajevano po opravljenem delu in ne po položaju oz. delovni dobi ali. glavarini. Sedanji tog sistem nagrajevanja po položaju ( bivšega ministra pravnika, ki je morda primeren za vojsko glede na čine), je neprimeren za zdravstveno osebje in ostali javni sektor. Nujno je potrebno posodobiti nagrajevanje v javnem sektorju po področjih, saj so različna, kar je področja kadrovske stroke in ne pravne. Osebje naj bo nagrajevano po zahtevnosti, obsegu, kakovosti in učinkovitosti storitve po principih sodobne kadrovske stroke, s fiksnim in variabilnim delom, glede na takojšnje podatke pridobljene iz poslovnega informacijskega sistema (tudi Univerza v Ljubljani uvaja tako informacijsko rešitev. Zdravniki po dolgotrajnem študiju odhajajo v tujino za boljšimi delovnimi pogoji in pravičnejšo nagrado za opravljeno delo, saj so del trga dela EU, medicinske sestre pa odhajajo v druge dejavnosti, kar pomeni, da nam število zdravniškega osebja upada, zato je potrebno narediti njihove plače konkurenčne. Na trgu dela so plače višje pri deficitarnih poklicih!
Medicinska doktrina znavi človeka in ne organizacije!
Zdravniki nkakor ne sodijo v enotni plačni sitem javnih uslužbencev.
Velika škoda pa bo, če se bo pozabilo na medicinske sestre,ki so drugi steber uspšenga zdravstva.
Namesto, da bi prepisali najboljše iz avstrijskega, nemškega ali švicarskega zdravstvenega sistema, kjer ni težav, rešuje zdrvstvo naša ljudska oblast po specifični poti, ki jo trasirajo preživeta ideologija in bogati dobavitelji medicinske opreme ter zdravil.
Sicer pa, kako naj bilo drugače ob dejstvu, da je eden od najeminentnejših ministrov v aktualni vladi, sam minister za gospodarstvo akademik Matjaž Han, med retoričnimi bravurami razglasil Špaijo in Portugalsko za otoški državi.