Evropsko unijo skrbi, da bi ji Balkan speljala Rusija

Na včerajšnjem srečanju zahodnobalkanskih držav v Trstu je EU upala predvsem na utrditev vezi z zahodnim Balkanom, a zdi se, da je na koncu dobila zgolj medel stisk roke, ugotavljajo na Politico.eu. 

"Evropske unije ne smemo jemati kot samoumevne, kot ta ne sme samoumevno vzeti našo zavezanost njej," je odnos med EU in državami zahodnega Balkana morda najbolje povzel črnogorski zunanji minister Srdjan Darmanović.

EU seveda skrbi širjenje ruskega vpliva v regiji. "Obstajajo druge regionalne in globalne sile, ki si zelo želijo vpliva na tem območju," je bil precej neposreden italijanski premier Paolo Gentiloni ter dodal, da glede prihodnosti šestih bivših jugoslovanskih narodov obstajajo "geopolitične napetosti in težave".

Resda za vse velja, da jih pridružitev EU še ne čaka za prvim vogalom, vendar Gentiloni ne verjame, da bi bila zamrznitev procesa za naslednjih 10 let sprejemljiva opcija za te države, prav tako pa ne  bi bila koristna za Evropsko unijo.

V tem smislu je bila zastavljena tudi sprejeta deklaracija, ki je ponovno potrdila "nedvoumno podporo evropski perspektivi zahodnega Balkana," saj gre pri integraciji tega z Evropsko unijo za "strateško investicijo v mir, demokracijo, prosperiteto, varnost in stabilnost Evrope kot celote."

Eden od predlogov Bruslja za lažje približevanje regije k EU je vzpostavitev "skupnega regionalnega trga", ki bi omogočal "prost pretok dobrin in storitev," a, posebej v delu brezcarinske unije med balkanskimi državami ni požel ravno navdušenja.

"V nekaterih državah obstaja strah, da bi to pomenilo nekakšno nadomestilo za EU ali celo rekonstrukcijo nekdanje Jugoslavije," je pomisleke za Politico strnil srbski zunanji minister Ivica Dačić. Nekatere države (denimo Kosovo) so od carin tudi precej finančno odvisne.

V resnici EU ni naredila veliko v smeri soočenja s problemi, ki so ovire za razvojni napredek zahodnega Balkana. Regija beleži 17 do 35 odstotno brezposelnost, med mladimi pa je število brezposelnih še dvakrat tolikšno.

Kosovarji in Albanci si sicer močno želijo v EU, ostali pa ...

In skrb je ob takšnem odnosu vsekakor na mestu. Po britanski javnomnenjski raziskavi, ki jo navaja EU Observer, naj bi sicer 80 odstotkov Kosovarjev in Albancev želelo v EU, prav tako 60 % Bosancev in Makedoncev. A želja je precej šibkejša med Srbi (40 %) in Črnogorci (49 %).

Prav na te, še posebej na zgodovinske zaveznike Srbe, pa pri širjenju svojega vpliva v regiji največ stavi Rusija. Pred kratkim so tako Srbiji podarili bojna letala, lansko leto pa se naj bio ob volitvah v Črni Gori celo zapletli v poskus državnega udara.

A interesi zunanjih sil niso edin problem v regiji; v vzponu so ponovno etnične napetosti med Srbi in Kosovarji ter Makedonci in Albanci.

Zgodovinski spomin na balkanske vojne je še svež in zato je proces pridruževanja za Evropo toliko pomembnejši, hkrati pa priložnost, da "pokaže sposobnost narediti razliko, da lahko razmišlja na veliko in samozavestno," kot je dejal makedonski zunanji minister Nikola Dimitrov.