Evropski poslanci ostro nad slovensko vlado zaradi nespoštovanja žrtev komunizma, predlagatelj dr. Ferenc ni mogel zadržati solz (VIDEO)

Foto: Peter Merše / Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

Evropski parlament je danes obravnaval peticijo za pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Evroposlanci različnih evropskih skupin so jasno obsodili nostalgijo slovenske vlade, ki barbarsko zanika spomin na komunistične žrtve kot nevrednega demokracije, in pozvali vlado, da dan spomina na žrtve komunističnega nasilja znova vzpostavi, slovenski parlament pa, da ratificira resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.

Prvopodpisani Mitja Ferenc se je s solzami v očeh evropskim poslancem zahvalil za pozornost in resnost, s katero so se lotili nesprejemljivega ravnanja slovenskih oblasti v odnosu do žrtev komunističnega režima.

Peticijo je skupina državljanov s prvopodpisanim Ferencem vložila ob podpori poslanke Romane Tomc po odločitvi vlade Roberta Goloba, da kar sredi slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega nasilja, ki je na predvečer praznika, 16. maja lani, potekala na Trgu republike v Ljubljani, dan spomina ukine. 

Peticijo sta podprla še Franc Bogovič (SLS) in Milan Zver (SDS). Ljudmila Novak (NSi) in leva polovica slovenskih evroposlancev peticije niso podprli.

Ko je zaradi povsem nepovezane zgodbe okoli Katalonije in uporabe jezikov v tamkajšnjem izobraževalnem sistemu že grozilo, da zaradi spora med poslanci ne bo potrjen dnevni red seje, se je vse izteklo dobro in do besede je prišel tudi zgodovinar in profesor dr. Mitja Ferenc, ki je predstavil slovensko peticijo za pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. 

Poziv slovenskim oblastem, da obeležijo spomin na žrtve in ratificirajo resolucijo o evropski zavesti

Glede na to, da slovenska vlada žrtev komunističnega nasilja ne spoštuje, še več, umrlim ne dovoli niti pravice do svojega groba, mrliškega lista in dobrega imena, so podpisniki peticije pričakovali, da bodo vsaj spoštovanje prejeli od Evropskega parlamenta, institucije, ki je že leta 2009 jasno obsodila vse tri totalitarne režime 20. stoletja, tako fašizem in nacizem kot komunizem. Resolucije o evropski zavesti sicer slovenski parlament še ni ratificiral.

Dobili so več kot to. Evropski poslanci so žrtvam ne le priznali pravico do spomina in obsodil vse tri totalitarne režime. Na slovensko vlado bodo naslovili tudi pismo, v katerem jo bodo pozvali, da vrne dan spomina na žrtve komunističnega nasilja na slovenski koledar.

Dr. Ferenc je po obravnavi priznal, da ni pričakoval tolikšne podpore: »Lahko bi se izgovarjali, da se Evropa že spominja vseh žrtev totalitarnih režimov.« Gre za 23. avgust, obletnico sporazuma med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki je omogočil začetek 2. svetovne vojne. »Začutil sem, da so razumeli problematiko v Sloveniji,« še pove Ferenc in doda, da je sklep, da Slovenijo pozovejo, da ponovno vrne dan spomina na žrtve komunističnega nasilja več, kot se je nadejal s to peticijo. »Očitno so se zgodbe žrtev in dejstvo, da se jih ne smemo spominjati, dotaknili evropskih poslancev, da so šli globlje.«

V predstavitvi je Ferenc ob fotografijah iz Hude jame in drugih grobišč poudaril, da je resnica za spomin in spravo nepogrešljiva in da je bilo v Sloveniji brez sodbe ubitih več deset tisoč pripadnikov različnih narodov, tudi približno 15.000 Slovencev, katerih grobišča so načrtno ostala zamolčana, dosti bolje pa ni niti pod demokratičnim režimom, ki vlada zadnjih 33 let. Sorodniki so še vedno omalovaževani s strani medijev in oblasti, ki goji pozitiven odnos do komunizma. 

Posebej je izpostavil pereč problem pokopa posmrtnih ostankov vsaj 3.403 žrtev izkopanih iz brezna pod Macesnovo gorico, katerim se pokop preprečuje z različnimi izgovori. 

V svojem nagovoru je slovenska evroposlanka Romana Tomc povedala: »Tisoči iščejo mir, mnogi otroci ne bodo nikoli izvedeli, kje živijo starši.« In spomnila na to, da je bilo narejenih mnogo korakov, a smo še daleč od sprave. Ukinitev dneva spomina je ocenila kot zavržno dejanje aktualne vlade in povedala: »Želijo za vsako ceno prikriti zločine in zločince, ali gre za odsotnost empatije, ki mu za trpljenje drugih ni mar in tepta dostojanstvo. Ali za revanšizem do prejšnje vlade. Zavržno dejanje je vse našteto. To je dejanje slabičev, ki skušajo utišati, česar se utišati ne da. Resnice ni mogoče utišati.« Odbor naj pozove vlado, da odpravi svoj sklep in vzpostavi 17. maj kot dan spomina ter pozove Državni zbor, da ratificira resolucijo o evropski zavesti, je še dejala Tomčeva.

Komunizem je zla ideologija, ki je povzročila veliko zla. Dobrega komunizma ni

»Prejšnja vlada je v opomin, da se kaj takšnega ne bi ponovilo, določila 17. maj za dan spomina. Na predvečer dneva spomina, ko so se na slovesnosti že zbrali svojci žrtev, pa je nova vlada dan ukinila. Vlada noče slišati bolečine in nezaceljenih ran državljanov,« je povedal Ferenc. Tako poslanci kot evropska komisija so poudarili pomen ohranjanja spomina tudi 35 let po padcu berlinskega zidu. Nemški evroposlanec Peter Jahr (EPP) je v razpravi poudaril, da »kdor ne pozna zgodovine, ne more oblikovati svoje prihodnosti [...] Kar izvaja slovenska vlada, ni vredno demokracije.«

Ostri so bili tudi v vrstah socialistov. Španska evroposlanka Cristina Maester Martin de Almagro je poudarila pomen obeležitve vseh žrtev totalitarnih režimov. »To je pristojnost nacionalnih parlamentov. Mislim, da je pomembno pritisniti na nacionalni parlament, da to sprejme,« je zaključila svojo razpravo. 

Bolgarski poslanec Andrej Kovačev pa je poudaril, da je pomembno prepoznati zločine vseh totalitarnih režimov. »Čeprav je Tito imel razkol s Stalinom, je vseeno imel tiranski režim, odgovoren za tisoče žrtev. Stališče slovenske vlade je vredno obsodbe.« Kovačev ugotavlja, da ima naša vlada nostalgijo do titoizma, kar pa bi moral biti v Evropi resen problem, da nismo zmogli premostiti te dediščine preteklosti, kar še posebej velja za države nekdanje Jugoslavije. 

Povedal je tudi, da ima tudi Bolgarija svoj dan spomina na žrtve komunizma. »Komunizem je zla ideologija, ki je povzročila veliko zla. Dobrega komunizma ni.«

Edina, ki ni povsem razumela dogajanja, je bila danska poslanka Zelenih Aukenova, ki je do peticije kritična, češ da je treba žrtve vseh treh totalitarizmov obravnavati enako, kar kaže, da predvsem skrajna levica na zahodu Evrope sploh ne razume, kakšen je odnos do različnih žrtev v Sloveniji. Odgovor pa je dobila v komentarju španskega evroposlanca Antonia Lopeza-Istruiza Whita, ki se je vprašal, kako so mogoči tak odnos in taka dejanja nacionalne vlade v 21. stoletju.

 

Ljudmila Novak in levica proti peticiji

Peticije pričakovano niso podprli levi slovenski evroposlanci. Tako je Matjaž Nemec (SD) za STA komentiral, da SDS preko Evropske ljudske stranke v Evropski parlament vnaša ideološke, notranjepolitične vsebine z namenom ustvarjanja razdvajanj in spodbujanja populističnih manevrov.

Ljudmila Novak pa je za STA dejala, da obžaluje, da je bila tema uvrščena na dnevni red odbora za peticije, češ da je problem pobojev, pokopa in spomina na slovenske povojne in medvojne žrtve problem, ki bi ga morali najprej z vsem spoštovanjem do žrtev reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni.

Na drugi strani pa je Franc Bogovič vesel, da je peticija prišla na dnevni red in bila deležna takšne podpore. »Zame je povsem nerazumljivo, da je bil dan spomina ukinjen, zato je prav, da na to potezo vlade, ki je v nasprotju z vrednotami EU, opozorimo in jo obravnavamo v Evropskem parlamentu,« je povedal za STA.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike