Evropska levica straši pred morebitno bodočo desno Evropo. Ankete kažejo, da se lahko zgodi

Projekcija sedežev v Evropskem parlamentu na podlagi anket decembra 2023. Vir: https://europeelects.eu/
POSLUŠAJ ČLANEK

Slovenci se bomo v nedeljo, 9. junija 2024, petič podali na volitve v evropski parlament. Prvič pa bomo volili devet, in ne osem evropskih poslancev.

Nobena politična stranka, razen zunajparlamentarne SLS, ki je sporočila, da bo to Peter Gregorčič, nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija, še ni določila oziroma javno obelodanila, kdo bo nosilec njihove liste.

Anže Logar je že večkrat zatrdil, da na evropske volitve ne bo šel, bo pa svoj politični kapital na njih stehtal dolgoletni kočevski župan Vladimir Prebilič, ki se je tako odločil po lanskih predsedniških volitvah, na katerih je kot neodvisni kandidat s podporo tri tisoč volivk in volivcev ter stranke Vesna v prvem krogu prejel 92.456 oziroma 10,6 % glasov.

Ob Gibanju Svoboda in SD, ki sta se o morebitnem sodelovanju neuspešno pogovarjali s Prebiličem, bo na levici na evropskih volitvah glasove volilnega telesa dobila še Levica, glede katere se špekulira, da bo na svojo listo uvrstila nekdanjega koordinatorja stranke Luko Mesca.

Na desni sredini se bodo, kot kaže zdaj, pomerile SDS, NSi in SLS. Anketa, ki smo jo objavili na Domovini, je pokazala, da bi desnosredinski pol dobil pet, levosredinski pa štiri poslanska mesta, upoštevajoč hipotetične liste Anžeta Logarja, Vladimirja Prebiliča in Pavla Ruparja.

Poleg tega je na vprašanje, katero stranko bi volili, največ (14,6 %) vprašanih izbralo SDS, nato Listo Anžeta Logarja (12,4 %) in Listo Vladimirja Prebiliča (8,3 %) ter NSi (6 %).

Vir foto: zajem zaslona na Europe Elects

Kaj kažejo projekcije 

Sestava Evropskega parlamenta, če nanjo projiciramo rezultate anket, se je v decembru spremenila prvič po štirih letih. Leta 2019 je bila na tretjem mestu konservativna Skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), sedaj pa se še druga desna stranka pomika proti vrhu.

Največja skupina ostaja desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki je pridobila štiri sedeže in jih ima sedaj 179.

Druga največja skupina je levosredinska Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), ki ostaja pri 141 sedežih.

Največ je v tem mesecu izgubila liberalnosredinska Prenovimo Evropo (RE), za katero se pričakuje izguba petih sedežev in bi s tem ostala pri 84.

Tretja največja skupina je desna Identiteta in demokracija (ID), ki je po projekcijah pridobila 6 sedežev, največ do zdaj, in ima tako 93 sedežev. Leta 2019 je bila peta največja.

Trem strankam desno od sredine trenutne projekcije kažejo skupaj 404 od 705 sedežev.

Vir foto: zajem zaslona na Europe Elects

Trendi kažejo na vzpon EPP-ja ter ECR-ja ter padec Renew in Zelenih:

Zajem slike https://europeelects.eu/

 

Različni tipi desnice in strah pred »radikalno desnico«

Izgube in pridobitve strank naj bi deloma prihajale iz istih virov. Na Nizozemskem, kjer je na parlamentarnih volitvah novembra zmagal radikalni desničar Geert Wilders, njegovi stranki PVV, ki je članica skupine ID, podpora od tedaj narašča in naj bi pridobila še dva sedeža, v Romuniji pa naj bi še dva sedeža pridobila nova članica ID, stranka Partiul S.O.S. Romania.

Izgube skupine RE prav tako prihajajo iz obeh držav: nizozemska članica VDD in romunska USR naj bi imeli po projekcijah obe dva sedeža manj v evropskem parlamentu.

V številnih državah v Evropi je podpora desnici nedavno narasla – denimo na Finskem, na Švedskem in v Švici. Drugod, v Evropi, Italiji in na Poljskem, pa desne stranke tudi vladajo. Po septembrskih podatkih The Economista je bila v Nemčiji podpora radikalno desničarski stranki AfD okoli 22%, še leta 2021 pa je bila 12 odstotnih točk nižja.

Trend vsekakor ni univerzalen, saj je podpora nacionalističnim desnim strankam upadla na Danskem in v Španiji. Ob tem so nekatere stranke bolj pro-ruske, druge libertarne, tretje poudarjajo nacionalizem in socialno državo.

Matthijs Rooduijn, politolog z Univerze v Amsterdamu, je za Eurobserver dejal, da se desnosredinske stranke različno soočajo s t. i. radikalno desnico, denimo prek posnemanja njihove retorike in politik, a se ob tem predstavljajo za manj radikalno alternativo.

Ob tem opozarja, da se strank z veliko podporo preprosto ne da ignorirati. Glede Wilderjevega vzpona je ocenil, da je bila omenjena strategija napaka in da so mu ostale stranke s tem odprle vrata.

Evropski diplomat je za The Politico ocenil, da se dogaja »učinek Melonijeve«, s čimer se nanaša na italijansko premierko Giorgio Meloni, za katero ocenjuje, da je odprla vrata radikalni desnici ter je s strani vodij EU vse bolj sprejeta. Kot primer je poudaril njeno migrantsko politiko in dejstvo, da sta jo na pot v Tunizijo, od koder prihaja največ migrantov, pospremila nizozemski premier Mark Rutte in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ocenjuje, da italijansko premierko sprejemajo čedalje bolj odprtih rok. 

The Economist je nedavno sicer opomnil, da se je Melonijeva kljub začetnim strahovom s strani levice, ki jo je označila za skrajno desno, izkazala za sorazmerno konvencionalno političarko. 

Samo desna koalicija?

Nekaj mesecev pred volitvami v Evropski parlament na evropski levi sceni vlada strah, da bi se najverjetnejša zmagovalka Evropska ljudska stranka namesto v t. i. »centristični blok« (pod kar se smatra koalicija s Socialisti in Liberalci (Renew)), povezala v desni blok z ECR in ID. Nekateri levi politiki in mediji od EPP celo zahtevajo, da se morebitnemu takšnemu povolilnemu povezovanju vnaprej odpove. Generalni sekretar EPP-ja, Grk Thanasis Bakola je tako na vprašanje novinarja za Euractiv dejal, da so »EPP, Socialisti, Renew in Zeleni politični subjekti v EU, ki zagotavljajo nadaljnjo pot v pravo smer«. A čisto vseh ni prepričal. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike