Eno leto vojne: Rusija kljubuje sankcijam, slovenski uvoz iz agresorske države pa se je lani potrojil

Gospodarstvo

Jani Lovšin

Komentarjev: 21
Foto: depositphotos.com

Eno leto po začetku Putinove agresije nad Ukrajino kaže, da kljubuje rusko gospodarstvo zahodnim sankcijam bolje od pričakovanj. Po lanskih marčevskih napovedih naj bi se gospodarstvo skrčilo za več kot deset odstotkov – ameriški predsednik Joe Biden je napovedal celo, da se bo v prihodnjih letih prepolovilo. Toda po svežih podatkih ruskega statističnega urada Rosstat je BDP lani padel za samo 2,1 odstotka.

K temu so v glavnem prispevale visoke cene energentov. Kot je poročal Politico, Zahod “še naprej polni Putinovo blagajno”. Preseneča dejstvo, da je Slovenija na prvem mestu pri dvigu trgovanja z Rusijo – tako pri uvozu kot izvozu. Kaj stoji za visokimi številkami, je za Domovino pojasnil poznavalec gospodarskih in političnih razmer na območju nekdanje Sovjetske zveze Denis Mancevič.

Državni statistični urad je objavil gospodarske kazalnike na predvečer govora ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar bi lahko okrepilo dvome v zanesljivost podatkov. Kljub vsemu pa verjetno ne gre za prikrajanje številk v propagandne namene, saj se ujemajo z januarskimi pričakovanji Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o 2,2-odstotnem padcu ruskega BDP-ja v letu 2022. 

Za letošnje letu napoveduje IMF blago, 0,3-odstotno rast. Precej slabšo sliko pa kažeta napovedi Svetovne banke (–3,3 %) in OECD-ja (–5,6%). 

Rusko gospodarstvo se preusmerja v države, ki ne izvajajo sankcij

Od izbruha vojne je uspela Evropska unija dobavo plina iz Rusije oklestiti na 6 odstotkov, na nafto in naftne derivate – z izjemo nafte po naftovodih – pa je uveden embargo. Ta je stopil v veljavo sicer šele ob koncu lanskega oziroma začetku tega leta. 

Na ceno nafte, ki jo Rusija izvaža v tretje države, pa sta EU in skupina G7 uvedle kapico. Toda pri IMF ugotavljajo: “Pri trenutni ravni cenovne kapice za nafto je pričakovati, da izvoz ruske surove nafte ne bo bistveno prizadet, pri čemer se bo rusko trgovanje še naprej preusmerjalo iz držav, ki izvajajo sankcije, v države, ki jih ne.”

Rusija je dobavo brez težav preusmerila stran od Evrope, v največji meri v Indijo in na Kitajsko. Po drugi strani pa s pomočjo Kitajske nadomešča tudi upad izvažanja evropskih podjetij v Rusijo. Kitajski izvoz v Rusijo se je namreč močno povečal, prav tako turški:

Ob kratkoročnih makroekonomskih kazalcih pa je treba omeniti tudi strukturne težave ruskega gospodarstva, ki bodo imele dolgoročne posledice. Ena od teh je eksodus tujih podjetij iz Rusije. O tem smo pisali že pred časom v članku Na dolgi rok se Rusiji slabo piše, pa čeprav so gospodarske napovedi za letošnje leto izboljšane.

Slovenski uvoz iz Rusije se je potrojil, na prvem mestu smo tudi pri povečanju izvoza

V začetku februarja je objavil Politico odmevno analizo, v kateri je prikazal spremembe pri trgovanju z Rusijo v državah Evropske unije. Preseneča dejstvo, da je Slovenija na prvem mestu – tako pri povečanju uvoza kot izvoza. Slovenski izvoz v Rusijo se je povečal za 39 odstotkov, uvoz iz Rusije pa za kar 331 odstotkov. Na ravni celotne EU je bil skok 50-odstoten.

Sprememba vrednosti uvoza iz Rusije med februarjem in novembrom 2022 v primerjavi s povprečnim uvozom 2017–2021 v istem obdobju:
Vir: Zajem zaslona, Politico

Izvoz se je povečal zaradi farmacevtov. Kaj pa uvoz?

Slovenski izvoz v Rusijo je bolj kot drugod po EU odvisen od farmacevtske industrije. Ta pa posluje dokaj nemoteno. Količinsko je sicer upadel, a je zaradi višjih cen njegova vrednost lani narasla za več kot 30 odstotkov. Po izračunih Politica so med februarjem in novembrom samo štiri države izvažale več kot leto prej: ob Sloveniji še Latvija, Hrvaška in Irska.

Tako kot izvoz se je tudi uvoz – kljub temu, da je poskočil za več kot trikrat – količinsko skrčil. Kar pa ne drži za naftno oziroma naftne derivate: kot je poročal N1, so se nabave nafte iz Rusije v prvih desetih mesecih leta 2022 močno povečale. Če je bilo predlani od januarja do oktobra uvoženih 320 tisoč ton naftnih derivatov ruskega porekla, jih je bilo lani 700 tisoč.

Mancevič: Struktura blagovne menjave med Slovenijo in Rusijo je v zadnjih 15 letih precej stabilna

Za komentar, zakaj se je znašla Slovenija na prvem mestu lestvice Politica, smo se obrnili na Denisa Manceviča, dobrega poznavalca gospodarskih in političnih razmer na območju nekdanje Sovjetske zveze.

Kot pravi, je struktura blagovne menjave med Slovenijo in Rusijo v zadnjih 10–15 letih precej stabilna: iz Rusije večinoma uvažamo naftne derivate in zemeljski plin, v Rusijo pa farmacevtske izdelke in elektro komponente. Vrednost blagovne menjave, izražena v evrih, je znala bistveno zanihati na račun razmerja evro-rubelj, pa čeprav se količinska blagovna menjava ni bistveno spremenila, je povedal o obdobju pred ruskim napadom na Ukrajino. 

“V letu 2022 je na občutno povečanje blagovne menjave ključno vplival dvig cen energentov, ki jih Slovenija uvaža, predvsem pri zemeljskem plinu in v določeni meri tudi pri naftnih derivatih, kjer je prišlo tudi do povečanih količinskih obsegov zaradi rasti povpraševanja po naftnih derivatih na slovenskem trgu, tudi kot posledica vladne kapice,” pravi Mancevič. 

“Povečanje je v absolutnih vrednostih zanemarljivo majhno v evropskem kontekstu”

O tem, zakaj v primerjavi z drugimi državami Slovenija izstopa pri relativnem dvigu poslovanja z Rusijo, pa pojasnjuje: “Vsi ti učinki so seveda bili prisotni tudi v mnogih drugih državah članicah, a je njihov vpliv na celotno blagovno menjavo z Rusijo odvisen od tega, kako so druge države članice uvozno odvisne od ruskih energentov. Nekatere so nič ali minimalno, medtem ko je bila Slovenija skorajda 90-odstotno odvisna od dobav ruskega zemeljskega plina.”

“Če torej seštejemo to, da uvoz fosilnih energentov predstavlja daleč največji delež uvoza iz Rusije in da smo obenem v letu 2022 beležili drastične rasti cen le-teh, pridemo do rezultata, da je Slovenija na prvem mestu po relativnem dvigu vrednosti uvoza (ne celotne blagovne menjave!) iz Rusije v obdobju od februarja do novembra 2022.” Opozoriti pa velja, zaključuje Mancevič, da je to povečanje v absolutnih vrednostih zanemarljivo majhno v evropskem kontekstu.

Izbrano za naročnike:

Politika nam potihem želi s pomočjo “zelenega prehoda” vzeti avtomobile

Sumljivi Balkanski posli GEN-I-ja vendarle na nacionalni TV. Bivši šef kriminalistov: obstaja velika verjetnost kaznivega dejanja

Povezani članki

21 komentarjev

  1. Sankcije so kot ograja na južni meji, ki ne zadrži niti enega migranta. Gospodarske družbe se požvižgajo nanje in najdejo poti za uvoz in izvoz z Rusijo prek obvodnih držav ali z direktnim kršenjem sankcij. To počno vsi: EU in ZDA.

    Eno so politične parole, drugo so gospodarski interesi konkretnih gospodarskih družb. Po pozivu naj se zahodna podjetja umaknejo iz Rusije, jih je to storilo menda samo okrog 10%.
    Zdaj je menda že povsem jasno, da Rusija ne bo propadla zaradi neučinkovitih sankcij, ki so bumerang, ki tolče ravno toliko po tistem, ki ga je zalučal. Samo politiki se še slepijo, da so njihovi ukrepi učinkoviti. Ja, so, ampak v obratni smeri: so kot pištola, ki ima cev obrnjeno nazaj v strelca.

    • Ko je judovska duhovščina ovadila Jezusa in od Poncija Pilata zahtevala njegovo smrt, je množica vpila: Križaj ga!
      To je realnost. Večina je vedno zaslepljena in nesposobna misliti z lastno glavo, zato se pokorava avtoritetam. V istorodni, enakomisleči množici se počutijo posamezniki varni, kajti groza jih je, da bi izstopili iz množice in se izpostavili. Bolj varno je v množici vpiti: Križaj ga! Zato so gorele čarovnice, zato so ljudje umirali v komunističnih gulagih in nacifašističnih koncentracijskih taboriščih …
      Zgodovina se rada ponavlja.

    • Viktor h, ali je Mitsubishi na primer post komunistično podjetje? Ti namreč še vedno trgujejo z Rusijo, med tem, ko Toyota ne, a jim je žal. Tudi ednarodni letalski agenciji je žal, da so za ruska letala zaprla zračni prostor nad EU. Rusija jim je namreč zaprla svoj prostor in s tem nabila enormne stroške, ker ne morejo več leteti v Azijo čez Sibirijo. In tako dalje.
      Nek antični filozof je rekel : zlat osel preskoči še tako visok zid. In točno to se dogaja, se je zgodilo in se še bo zgodilo ob vseh sankcijah, ki jih eni prirejajo za druge. Na koncu ljudje in države najdejo pot. Ko sem bil za časa Brežnjeva v Rusiji, sem v nekem mestu sredi Sibirije, tisoč kilometrov od vsake meje, lahko na cesti kupil Marlboro, Kent, Winston… cigarete in rajonskega policaja to ni nič motilo. Tudi dekleta in fantje so imeli jeans hlače, čeprav za uvoz te robe ni bilo posluha…… Nič skrbi, ljudje se znajdejo v še tako hudih težavah. Je pa res, da, če koga, sankcije najbolj prizadanejo preproste ljudi, tisti na vrhu jih praviloma ne čutijo. Družina Castro na Kubi je prav odlično živela, njih sankcije ZDA niso motile, prebivalstvo pač. Tako se je Amerika znašana nad revnimi, sama pa na črnem trgu kupovala kubanske cigare. Temu se reče svetohlinstvo.

      • #Friderik in #Rasputin, enkrat samkrat nista obsodila pobijanja ukrajiskih otrok in žena, nista obsodila deportacij 100 tisoč prebivalcev v rusijo, nista obsodila gladomora nad Ukrajnci iz leta 1932, najmanj 4 milj. mrtvih. In to kar se dogaja sedaj je samo nadaljevanje tega marksovega genocida.

        Take hinavce je Jezus ogovoril z lisjaki.

        Sram vaju bodi, eno samo kolobarjenje z besedami vaju je. Predlagam da se odselita v mati Rusijo.

  4. Ponavljam.
    Bogdaj – en lep dober dan vsem skupaj.
    Jaz ne razumem,
    zakaj v zvezi s katastrofalno, vojaško zločinsko MOSKVA RUSIJO RF
    vsi omenjajo – tistega bivšega, nedobrega KGBJEVCA V. Putina, roj. leta 1952, ki je leta
    1999 odstopil in ga je nasledil ex kgbjevec V. Putin.
    Saj ?
    Ampak sedanji “DVOJNIKI” ali kar že so, ki nam jih predstavljajo kot V. Putina
    – tisti V. Putin iz 1952. leta – zagotovo niso,
    saj so “oginal Putinu” prav malo podobni.
    Predsem je imel “ORIGINALNI V. Putin” večje oči in podočnjake,
    česar sedanji “PUTINI – NIMAJO”.
    Kako se človeku
    normalne, precej velike oči lahko zmanšajo v
    majhe, skoraj “mongolske” oči, kakršne imajo – sedanji “PUTINI” ?
    Če kdo kaj
    verodostojnega ve o tem kje
    je zdaj e original nedobri KGBJEVEC V. Putin –
    naj to – pač – napiše.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 71 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan:
    ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
    razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.

  5. Zadeva spominja na trgovinsko blokado, ki jo je uvedla Srbija leta 1989 proti Sloveniji. V naslednjih dveh letih, ko je dokončno razpadla SFRJ, se je obseg trgovine med Slovenijo in Srbijo zmanjšal za komaj 1% – toliko so tedanji vodilni slovenski gospodarstveniki (rdeči direktorji) razumeli politično dogajanje. Ko pa je SFRJ zares razpadla, je v hipu drastično upadlo medrepubliško gospodarsko sodelovanje – je nastal pri istih ljudeh jok in stok, kako naj sedaj preživijo podjetja.
    Mislim, da gre v zvezi z Rusijo za enak simptom. Sicer se mi ne zdi nič narobe, da v Rusijo izvažamo, uvažati pa bi smeli le tisto, kar se po normalnih cenah ne da dobiti drugje. Za tolikšno porast uvoza ni dobre utemeljitve.

Komentiraj