Eno leto vojne: Rusija kljubuje sankcijam, slovenski uvoz iz agresorske države pa se je lani potrojil

POSLUŠAJ ČLANEK

Eno leto po začetku Putinove agresije nad Ukrajino kaže, da kljubuje rusko gospodarstvo zahodnim sankcijam bolje od pričakovanj. Po lanskih marčevskih napovedih naj bi se gospodarstvo skrčilo za več kot deset odstotkov – ameriški predsednik Joe Biden je napovedal celo, da se bo v prihodnjih letih prepolovilo. Toda po svežih podatkih ruskega statističnega urada Rosstat je BDP lani padel za samo 2,1 odstotka.

K temu so v glavnem prispevale visoke cene energentov. Kot je poročal Politico, Zahod "še naprej polni Putinovo blagajno". Preseneča dejstvo, da je Slovenija na prvem mestu pri dvigu trgovanja z Rusijo – tako pri uvozu kot izvozu. Kaj stoji za visokimi številkami, je za Domovino pojasnil poznavalec gospodarskih in političnih razmer na območju nekdanje Sovjetske zveze Denis Mancevič.

Državni statistični urad je objavil gospodarske kazalnike na predvečer govora ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar bi lahko okrepilo dvome v zanesljivost podatkov. Kljub vsemu pa verjetno ne gre za prikrajanje številk v propagandne namene, saj se ujemajo z januarskimi pričakovanji Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o 2,2-odstotnem padcu ruskega BDP-ja v letu 2022.

Za letošnje letu napoveduje IMF blago, 0,3-odstotno rast. Precej slabšo sliko pa kažeta napovedi Svetovne banke (–3,3 %) in OECD-ja (–5,6%). 

Rusko gospodarstvo se preusmerja v države, ki ne izvajajo sankcij

Od izbruha vojne je uspela Evropska unija dobavo plina iz Rusije oklestiti na 6 odstotkov, na nafto in naftne derivate – z izjemo nafte po naftovodih – pa je uveden embargo. Ta je stopil v veljavo sicer šele ob koncu lanskega oziroma začetku tega leta.

Na ceno nafte, ki jo Rusija izvaža v tretje države, pa sta EU in skupina G7 uvedle kapico. Toda pri IMF ugotavljajo: "Pri trenutni ravni cenovne kapice za nafto je pričakovati, da izvoz ruske surove nafte ne bo bistveno prizadet, pri čemer se bo rusko trgovanje še naprej preusmerjalo iz držav, ki izvajajo sankcije, v države, ki jih ne."

Rusija je dobavo brez težav preusmerila stran od Evrope, v največji meri v Indijo in na Kitajsko. Po drugi strani pa s pomočjo Kitajske nadomešča tudi upad izvažanja evropskih podjetij v Rusijo. Kitajski izvoz v Rusijo se je namreč močno povečal, prav tako turški:

Ob kratkoročnih makroekonomskih kazalcih pa je treba omeniti tudi strukturne težave ruskega gospodarstva, ki bodo imele dolgoročne posledice. Ena od teh je eksodus tujih podjetij iz Rusije. O tem smo pisali že pred časom v članku Na dolgi rok se Rusiji slabo piše, pa čeprav so gospodarske napovedi za letošnje leto izboljšane.

Slovenski uvoz iz Rusije se je potrojil, na prvem mestu smo tudi pri povečanju izvoza

V začetku februarja je objavil Politico odmevno analizo, v kateri je prikazal spremembe pri trgovanju z Rusijo v državah Evropske unije. Preseneča dejstvo, da je Slovenija na prvem mestu – tako pri povečanju uvoza kot izvoza. Slovenski izvoz v Rusijo se je povečal za 39 odstotkov, uvoz iz Rusije pa za kar 331 odstotkov. Na ravni celotne EU je bil skok 50-odstoten.

Sprememba vrednosti uvoza iz Rusije med februarjem in novembrom 2022 v primerjavi s povprečnim uvozom 2017–2021 v istem obdobju:

 

Vir: Zajem zaslona, Politico

Izvoz se je povečal zaradi farmacevtov. Kaj pa uvoz?

Slovenski izvoz v Rusijo je bolj kot drugod po EU odvisen od farmacevtske industrije. Ta pa posluje dokaj nemoteno. Količinsko je sicer upadel, a je zaradi višjih cen njegova vrednost lani narasla za več kot 30 odstotkov. Po izračunih Politica so med februarjem in novembrom samo štiri države izvažale več kot leto prej: ob Sloveniji še Latvija, Hrvaška in Irska.

Tako kot izvoz se je tudi uvoz – kljub temu, da je poskočil za več kot trikrat – količinsko skrčil. Kar pa ne drži za naftno oziroma naftne derivate: kot je poročal N1, so se nabave nafte iz Rusije v prvih desetih mesecih leta 2022 močno povečale. Če je bilo predlani od januarja do oktobra uvoženih 320 tisoč ton naftnih derivatov ruskega porekla, jih je bilo lani 700 tisoč.

Mancevič: Struktura blagovne menjave med Slovenijo in Rusijo je v zadnjih 15 letih precej stabilna

Za komentar, zakaj se je znašla Slovenija na prvem mestu lestvice Politica, smo se obrnili na Denisa Manceviča, dobrega poznavalca gospodarskih in političnih razmer na območju nekdanje Sovjetske zveze.

Kot pravi, je struktura blagovne menjave med Slovenijo in Rusijo v zadnjih 10–15 letih precej stabilna: iz Rusije večinoma uvažamo naftne derivate in zemeljski plin, v Rusijo pa farmacevtske izdelke in elektro komponente. Vrednost blagovne menjave, izražena v evrih, je znala bistveno zanihati na račun razmerja evro-rubelj, pa čeprav se količinska blagovna menjava ni bistveno spremenila, je povedal o obdobju pred ruskim napadom na Ukrajino.

"V letu 2022 je na občutno povečanje blagovne menjave ključno vplival dvig cen energentov, ki jih Slovenija uvaža, predvsem pri zemeljskem plinu in v določeni meri tudi pri naftnih derivatih, kjer je prišlo tudi do povečanih količinskih obsegov zaradi rasti povpraševanja po naftnih derivatih na slovenskem trgu, tudi kot posledica vladne kapice," pravi Mancevič. 

"Povečanje je v absolutnih vrednostih zanemarljivo majhno v evropskem kontekstu"

O tem, zakaj v primerjavi z drugimi državami Slovenija izstopa pri relativnem dvigu poslovanja z Rusijo, pa pojasnjuje: "Vsi ti učinki so seveda bili prisotni tudi v mnogih drugih državah članicah, a je njihov vpliv na celotno blagovno menjavo z Rusijo odvisen od tega, kako so druge države članice uvozno odvisne od ruskih energentov. Nekatere so nič ali minimalno, medtem ko je bila Slovenija skorajda 90-odstotno odvisna od dobav ruskega zemeljskega plina."

"Če torej seštejemo to, da uvoz fosilnih energentov predstavlja daleč največji delež uvoza iz Rusije in da smo obenem v letu 2022 beležili drastične rasti cen le-teh, pridemo do rezultata, da je Slovenija na prvem mestu po relativnem dvigu vrednosti uvoza (ne celotne blagovne menjave!) iz Rusije v obdobju od februarja do novembra 2022." Opozoriti pa velja, zaključuje Mancevič, da je to povečanje v absolutnih vrednostih zanemarljivo majhno v evropskem kontekstu.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike