Enakost spolov? Vsak pri zdravi pameti je proti

Lista Primčeve in Kanglerjeve Združene desnice je preveč istospolna. Enako tudi lista Združene levice in Sloge. Tako je odločila volilna komisija in nato še Vrhovno sodišče. Ker ne dosegajo zakonsko določenih spolnih kvot, so njihove kandidatne liste zavrnili. Kot zgleda se zanje politična tekma že končuje.

Zakon določa, da mora biti na kandidatni listi vsak spol zastopan vsaj 35 %. Zakaj Združena desnica in Združena levica tega nista upoštevali, niti ni pomembno. Zakon je pač zakon in če so ga lahko pravilno interpretirali vsi drugi (čeprav so imeli mnogi težave: od mrtvih kandidatov, do kandidatke, ki je na listah dveh strank), bi ga lahko tudi oni.

Če ni seksizem to, da imamo ženske za tako nesposobne, da potrebujejo kvoto, da pridejo v politiko, ne vem kaj je.

Kdor je proti kvotam, je proti enakosti med spoloma!

V luči tega dogodka se je ponovno odprla debata o smislu spolnih kvot. Sociologinja Milica Antić Gaber je za Siol.net povedala, "da kdor skuša kvote problematizirati, je proti enakosti spolov, ne samo v politiki, ampak v življenju nasploh."

Vsak pri zdravi pameti je proti enakosti spolov. Spola pač nista enaka. Moški in ženske ne bomo nikoli enaki. Se biološko razlikujemo in se zato razlikujejo tudi naše sposobnosti in interesi. To ne pomeni, da ženske niso sposobne političarke, niti, da moški ne znajo kuhati. Pomeni le, da je siljenje enega ali drugega spola v določene poklice popoln idiotizem.

Zaradi takih politično nekorektnih izjav je programer James Damore izgubil službo v Googlu. Podjetja kot so Google dajo več na politično korektnost in raznolikost (spolno, rasno, spolne usmerjenosti), kot na usposobljenost kadrov. S kvotami dosegamo enake učinke: v parlament se uvrsti (prisiljena) kandidatka samo zato, ker je ženska in ne zaradi svojih sposobnosti. Če to ni seksizem, da imamo ženske za tako nesposobne, da potrebujejo kvoto, da pridejo v politiko, ne vem, kaj je.

Ženske kvote so v politiki zgolj kljukica na seznamu obveznosti pri vlaganju kandidatur. Ženske se lovi po Sloveniji in se jih prepričuje, da kandidirajo v neizvoljivem okraju. Status žensk v politiki se zato samo slabša: še tiste, ki gredo v politiko, ne vedo ali so tam zaradi svojih sposobnosti ali (zgolj) zaradi maternice.

Če že težimo k enakosti med spoloma, pa se zavzemajmo tudi za enakost med mladimi in starimi, enakost med Primorci in Štajerci, enakost med meščani in ruralci, enakost med suhimi in debelimi, enakost med... lahko bi naštevala še in še.

So bile tudi Margaret Thatcher, Benazir Bhutto in Golda Meir le ženske kvote?

Močno dvomim. Bile so ženske, ki so bile sposobne in so si želele aktivno vstopiti v politiko. In so to tudi storile, brez kvot. Jim je bilo zato, ker so ženske, kaj težje? Najverjetneje, a vsaj niso živele z občutkom, da jih je nekdo v politiko zvlekel zato, da bi bila njegova lista spolno uravnotežena. Pometle so z moško konkurenco in zasedle najvišje politične položaje v državi. Brez "pomoči" feministk in sociologov, ki kot edino spodbudo ženskam za vstop v politiko vidijo kvote.

Mogoče smo ženske samo bolj pametne in ne vidimo smisla v kolesarjenju, tekanju, pohodništvu in kofetkanju po Sloveniji v času predvolilne kampanje, ampak bi v politiko vstopil le, če bi v njej res videle možnost za spremembe. S kvotami ali brez.

Spolne kvote @vecer pic.twitter.com/9eS3aTie7z

— Andrej Bajt (@DesignBajt) 8 May 2018