Strokovnjaki: Googlov inženir neupravičeno odpuščen, manifest o spolnih razlikah znanstveno pravilen

Uredništvo
4
James Damore (vir: Twitter)
James Damore (vir: Twitter)

Programski inženir James Damore, ki ga je Google prejšnji teden odpustil zaradi manifesta, v katerem naj bi širil škodljive stereotipe o ženskah, dobiva vse več podpore tudi v znanstvenih vodah.

Štirje ugledni znanstveniki so njegov manifest označili za “znanstveno točen”, da je Google z odpustitvijo Damora ravnal narobe, pa meni tudi profesor bioetike s Princetona Peter Singer.

Damore medtem v različnih medijih opozarja na Googlovo diskriminatorno prakso: napredovalo in zaposlovalo se naj bi na podlagi rasne pripadnosti in spola, vse z namenom, da znotraj podjetja zagotovi “večjo raznolikost”.

V desetstranskem internem manifestu, s katerim je želel vzbuditi notranjo razpravo, je Damore razpravljal, da vsaj nekateri vzroki za različno število moških in žensk, zaposlenih v tehnoloških in vodstvenih poklicih, izvirajo iz bioloških razlik in ne nujno iz spolne diskriminacije.

Googlov izvršni direktor Sundar Pichai ga je obtožil kršitve notranjih pravil podjetja ter širjenja “škodljivih spolnih stereotipov” na delovnem mestu. Posledično je bil Damore odpuščen.

“Predstavil sem razumne, dobro raziskane in dobronamerne argumente, ampak kot sem zapisal, stališče, kakršnega zastopam, je znotraj Googla zaradi ‘ideološke izolacijske komore’ zatrto,” v članku o svoji usodi v Wall Street Journalu piše James Damore in dodaja, da izguba službe pritrjuje njegovemu stališču.

“Kako je Google, podjetje, ki zaposluje najpametnejše ljudi na svetu, postalo tako ideološko zaslepljeno in netolerantno za znanstveno razpravo in razumne argumente?” se čudi Damore.

Kot piše, njegov manifest znotraj Googla najprej ni vzbudil pretirane pozornosti. Vzpodbudil je nekaj razprave z nekaterimi sodelavci, ampak večinoma so ga ignorirali.

A vse se je spremenilo, ko je tako znotraj Googla kot širše znotraj tehnološke stroke postal viralen. Po njegovih besedah tisti, ki so najbolj podvrženi idejam, da so ljudje po svoji naravi enaki in vse razlike izhajajo iz diskriminatornega ravnanja, njegovega “prekrška” niso mogli pustiti nekaznovanega. Zato so začeli Googlovi kadrovski službi in njegovim nadrejenim pošiljati jezna e-poštna sporočila, v katerih so zahtevali cenzuro, maščevanje ter odpravo posledic dejanja.

“Višji menedžment je to ogorčenje podprl s sramotenjem mene ter z napačnim interpretiranjem mojega dokumenta. Ampak v resnici niso mogli ravnati drugače – množica bi se spravila na vsakogar, ki bi se z menoj javno strinjal ali celo podpiral moja stališča.

Ko je celotna stvar dokončno izbruhnila v javnosti, je Google enostavno moral rešiti problem tega domnevno “seksističnega, in proti enakosti naperjenega manifesta”, saj se je celotno podjetje znašlo pod sovražnim in včasih tudi grozečim drobnogledom,” je zapisal James Damore.

Kako so se s tem soočili, je znano.

Znanstveniki: James Damore ima prav!

S trditvijo, da Googlovo postopanje v tej zadevi ni pravilno, se je javno oglasilo pet znanstvenikov-strokovnjakov z različnih področij.

Peter Singer, profesor bioetike z ene najprestižnejših ameriških univerz – Princetona, je denimo zapisal, da Damorjevi argumenti izhajajo iz “resnih člankov, objavljenih v vodilnih znanstvenih revijah”.

Po njegovem je Damore naslovil pomemben problem. Google je namreč obremenjen s situacijo pretežno moškega delovnega okolja in dejstvo je, da je seksizem v delovnih okoljih prisoten ter da je občutljivost na to potrebna. Vendar pa, ko so potrebni protidiskriminacijski ukrepi sprejeti, razlike med spolno zastopanostjo ne pomenijo nujno diskriminacije, ampak morda zgolj to, da je poklic pač bolj atraktiven za moške kot za ženske.

Po njegovem mnenju je Damore v svojem manifestu izpostavil stališče, ki ima resno zaslombo v znanosti, zato je Pichai z odpustitvijo svojega inženirja dosegel ravno nasprotno od svoje utemeljitve: ustvaril je delovno okolje, v katerem bodo ljudje podobnih stališč kot jih ima James Damore, zastrašeni, da molčijo.

V podporo odpuščenemu inženirju so se oglasili tudi profesor socialne psihologije Lee Jussim z univerze Rutgers, profesor psihologije David P. Schmitt z univerze Bradley, evolucijski psiholog Geoffrey Miller z univerze v Novi Mehiki in profesorica Debra W. Soh, nevroznanstvenica z univerze v Torontu.

Slednja je zapisala, da v Damorovem manifestu ni zaznala ničesar žaljivega ali celo seksističnega. Označila ga je za premišljen dokument, ki izpostavlja vprašanje večje tolerance do različnih mnenj in do ravnanja z ljudmi kot posamezniki namesto predalčkanja po pripadajočih skupinah.

“Raziskovalci spolov ugotavljajo, da razlike med spoloma same po sebi ne podpirajo seksizma ali zmanjšujejo priložnosti zaradi spola. Tako se zgolj zdi, ker se je skupina posameznikov odločila, da jih bo interpretirala na takšen način in hkrati zanikala vsakršna znanstvena dejstva glede tega, na način, da okoli njih prepreči javno razpravo,” je zatrdila.

Zgodi se lahko tudi vam
Primer Damore se nam zdi nekje daleč, v Ameriki, ampak dejstvo je, da se njegova situacija – javno šikaniranje in sramotenje ter na koncu morda celo izguba službe zaradi zasebnih stališč – lahko danes ali jutri na delovnem mestu zgodi tudi vam.

Potiskanje v geto tišine zaradi “družbeno nesprejemljivih” mnenj, kot situacijo v Googlu opisuje Damore, je namreč v Sloveniji precej prisotno, ne samo, ko gre za vprašanje enakosti med spoloma. Denimo nasprotovanje splavu, zadržki do hormonske kontracepcije, spolnosti pred poroko in druga konservativnejša stališča so v mnogih delovnih okoljih neformalno “družbeno nezaželena”, poniževana in zasmehovana.

Pri tem je ključen problem izpostavila prav profesorica Debra W. Soh, ki opozarja, da glede določenih vprašanj sploh ni dopuščena javna debata, s čemer so izločena znanstvena dejstva.

Če parafraziramo – denimo znanstveno dejstvo, da je zarodek ob izvedbi splava živ in da se pred posegom umika, kot je nedavno zapisal Boštjan M. Zupančič, je za stališče zagovornikov splava v javni razpravi tako neprijetno, da razpravo o tem na vsak način skušajo preprečiti, jo označiti za nedopustno.

Prav zato je primer Damore vs Google tako pomemben – ker na odprti sceni načenja vprašanja, o katerih se je do sedaj moralo molčati – o levo-liberalni diktaturi selektivne strpnosti do ljudi konservativnejših nazorov.

4 KOMENTARJI

  1. Uredništvo komentira: ” levo-liberalna diktatura selektivne strpnost”.
    To ne obstaja, levo ni in ni nikoli bilo liberalno . Pojma se absolutno izključujeta in se v javnosti pojavljata zaradi psihološko-političnih motivov: ” ker je levo, je napredno” V podobnem diskurzu je Hayek rekel: “če bi socialisti razumeli ekonomijo ne bi bili socialisti”

  2. 1. Google je zasebno podjetje, ki lahko vodi takšno zaposlovalno politiko kakršno želi, če le ta ni v nasprotju z zakonom, in niti približno ni dolžno zagotavljati pravice do “uravnoteženih” beri kontroverznih mnenj. Če se dotičnemu inženirju, za katerega to mimogrede ni prvi incident zagovarjanja diskriminatornosti, klima v podjetju ni dopadla bi si lahko poiskal drugo službo, kot belemu, tehnično izobraženemu moškemu, mu je gotovo ne bi bilo težko najti.

    2. Razlog za odpustitev ni bila “selektivna diktatura strpnosti” ampak dejstvo, da je s svojimi stališči škodoval imidžu podjetja saj razen redkih posameznikov VELIKA VEČINA znanstvenikov zavrača biološki determinizem na katerem temeljijo takšna šovinistična mnenja. Prva računalniška programerka je bila ženska, še 50 let nazaj je programiranje veljalo za “žensko panogo”, danes je manjša zastopanost žensk v računalništvu značilna predvsem za zahodne države, na vzhodu, npr. v Indiji, je zastopanost veliko bliže 50/50, torej je popolnoma jasno, da ne gre za biološke ampak kulturološke vzroke takšnega stanja. Glavni razlog, da je tako malo žensk v IT-ju, torej ni v tem, da jih to področje ne zanima ali zanj niso sposobne ampak v tem, da je klima v tej panogi do njih sovražna, da so tarče konstantnega šikaniranja svojih moških kolegov in/ali nadrejenih, kar je popolnoma nesprejemljivo kakor tudi relativiziranja in opravičevanje takšnega stanja pod krinkozagovarjanja svobode govora.

    • Magdalena,
      trditve, na katerih temeljijo misli, izražene v prispevku, se mi ne zdijo, veljavne, zadosti utemeljene.

      Kje na primer podlaga oziroma utemeljitev za trditev, da “razen redkih posameznikov VELIKA VEČINA znanstvenikov zavrača biološki determinizem”? Biološko determiniranih je v živem svetu ogromno stvari, zato ni nič čudnega, da imajo ženske – hvala Bogu – nekoliko drugačne lastnosti kot moški, kar jih lahko – seveda v statističnem povprečju – bolj predestinira za določene naloge, kot moške – da ne navajam recimo nalog materinstva ali telesne opremljenosti, s katero nas vsakega po svoje obdaruje narava.

      Nič čudnega torej ne bi smelo biti, če je recimo matematika, fizika ali logika za ženske v povprečju nezanimiva, v ospredju njihovih zanimanj pa se znajdejo druga področja, ki moškim – spet samo v povprečju – ne dišijo. In prav tako ni nič čudnega, če med ljudmi zasledimo ženske, ki ne marajo materinstva, pa tudi moške, ki se ga oprimejo kot zgledne matere. Tukaj ne bi smelo biti prostora za nobene zagrizene “šovinizme”, pa če so trenutno še tako všečni, pač pa je prav, da se lahko vsak vključi, kamor želi in za kar se čuti sposoben, pa naj bo moški ali ženska.

      In še trditev, da “Glavni razlog, da je tako malo žensk v IT-ju, torej ni v tem, da jih to področje ne zanima ali zanj niso sposobne ampak v tem, da je klima v tej panogi do njih sovražna, da so tarče konstantnega šikaniranja svojih moških kolegov in/ali nadrejenih, kar je popolnoma nesprejemljivo kakor tudi relativiziranja in opravičevanje takšnega stanja pod krinkozagovarjanja svobode govora”.

      Iz svoje izkušnje ne morem potrditi kakšne “sovražne klime”, niti “konstatnega šikaniranja” žensk, ki so uspešne v IT-ju – kvečjemu obratno – spoštovanje uživajo in radi jih zaposlujemo, ker so pri delu pogosto bolj zanesljive, lažje vodljive, raje in bolj dosledno se držijo pravil in navodil ter so v kontaktiranju manj konfliktne kot moški. Lahko pa da imate vi osebno iz svojega okolja ravno nasprotne izkušnje in iz tega izvajate svoj prav, tega ne morem izključiti.

      Še to: nikar ne delajmo iz splošne svobode govora krivca za morebitno slabo stanje na tam ali kakšnem drugem področju. Prisilno zamolčana resnica ne rešuje ničesar, samo še zapleta.

  3. Točno Lojze zgoraj. Še bolj natančna diagnoza: levičarstvo v takšni obliki je pravzaprav fašizem, srce katerega je demonski pogled na življenje. Ta pogled izključuje dušo in večno življenje duše ter se koncentrira samo na spolno zadovoljevanje, enako živalskemu; patološke variante zadovoljevanja pa so seveda demonske. Tako da se gre na koncu koncev za boj za duše. Satanu se studijo vse moralne omejitve, ker ga ovirajo pri ugonabljanju človeka, katerega sovraži, ker sovraži in je zavisten Bogu.

    Levičarski fašizem torej, nič drugega.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime