Ekskluzivno: Razkol v upravi RTV-ja zmanjšuje možnosti za sprejem načrtov za 2024. Pod vprašajem tudi zakonitost delovanja uprave

Fotomontaža Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

»Obveščam vas, da se navkljub bistvenim izboljšavam že obravnavane prve različice gradiv kot član Uprave JZ RTV Slovenija ne strinjam ne z Osnutkom FN 2024, ne s Predlogom PPN 2024,« je v elektronski pošti danes zapisal Simon Kardum, član uprave RTV. Očitno je razkol v novi upravi RTV-ja večji, kot se zdi, saj Kardum kot član uprave očitno ne podpira prizadevanj uprave ter ne podpira najpomembnejšega dokumenta, ki omogoča RTV Slovenija delovanje v prihodnjem letu.

RTV Slovenija se zadnje mesece zaradi finančnega stanja nahaja v izjemno nezavidljivem položaju ter poskuša priti do denarja na vse možne načine, tudi s finančno injekcijo aktualne Golobove vlade. Pri tem pa izvaja program »depolitizacije«, saj je izpred kamer umaknila nekatere prepoznavne obraze RTV. Dva izmed njih, umaknjena voditelja TV Dnevnika Valentina Plaskan in Nejc Krevs, sta včeraj prejela novinarsko nagrado ZNP, častno priznanje Boruta Meška. 

Iz javno izrečenih besed pa postaja jasno, da uprava RTV ne razume koncepta namenske porabe sredstev, kar obeta še zanimivo dogajanje na nacionalni radioteleviziji.

Nestrinjanje s temeljnim aktom po treh mesecih delovanja

Član uprave Kardum je v svojih pomislekih, ki jih je delil s Svetom RTV in odgovornimi uredniki, zapisal naslednje: »S finančnim načrtom se ne strinjam predvsem zato, ker ni usklajen v kadrovskem delu (s finančnimi posledicami) in ne predvideva (tudi omenja ne) usklajevanja plač z inflacijo v javnem sektorju v naslednjem letu.«

Izrazil pa je tudi nestrinjanje s programskim delom načrta za prihodnje leto. Pripravljavcem PPN-ja, torej direktorjem in odgovornim urednikom, očita, da niso upoštevali metodoloških smernic v nekaterih oddelkih, ki jih je sprejel Svet zavoda, ki obsega tudi merljive kazalnike in primerjave 2023–24.

»Drugi razlog so slabotno, v nekaterih enotah celo protislovno obrazložene notranje programske prioritete, ki naj bi utemeljile zmanjševanje obsega programskih enot in ukinjanje oddaj. Tretji razlog pa je vsebinski, če hočete strateški, in je povezan z 2. točko 4. člena Zakona o RTVS, ki pravi, da mora RTV Slovenija v strukturi programov zagotoviti večinski delež kulturnih, umetniških, informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih vsebin,« je še zapisal član uprave Simon Kardum.

Po mnenju Karduma je namreč iz pripravljenih načrtov razvidno izrazito neravnovesje med navedenimi področji, saj naj bi izstopali dve horizontalni prioriteti: športni in informativni program. Je pa v zaključku sporočila zapisal tudi: »To, da se pod poslano ne podpisujem, ne pomeni, da se ne strinjam s postopkom sprejemanja obeh ključnih dokumentov za delovanje Radiotelevizije Slovenija v naslednjem letu. Sem samo eden od članov Uprave.«

Ukinjanje vsebine ni primeren odgovor

Pred dnevi so svoj protest izrazili predstavniki uredništva kulture kot tudi informativnega programa drugega programa TV Slovenija. »V Uredništvu informativnega programa na TV SLO 2 smo prejeli novico, da se na TV Slovenija ukinjajo edine slovenske televizijske news oddaje o gospodarstvu, kriminalu, znanosti, zdravju in zabavi. Prav tako so nas obvestili, da se ukinjata dnevno informativni oddaji Panorama in Magnet. Skupaj naj bi ukinili kar 7 informativnih oddaj, ki so vsak dan na sporedu na TV SLO 2,« so pred dnevi zapisali v kolektivu uredništva informativnih oddaj na TVSLO2.

Po družbenih omrežjih pa se je razširil zapis uredništva oddaj o kulturi na TV SLO. Prejeli so namreč obvestilo, da se edina informativna oddaja Kultura z novim letom s termina po Dnevniku in Športu (19.45) premika na termin po Odmevih, torej ob 23.00. Poleg tega se oddaja krajša le na pet minut. Predlagan naj bi bil tudi nov format, ki bi predstavljal le sklop kratkih vesti brez voditelja.

»Čeprav danes velja, da si TV spored veliko ljudi prilagaja po svoje, se ne moremo sprenevedati, da kasnejši termin pomeni manjši doseg gledalcev, predvsem pa nosi sporočilo o odnosu naše hiše do kulturnih vsebin, ki se ves čas potiskajo ob rob,« so med drugim zapisali v javnem zapisu. Zanimivo je, da pred rezanjem programa pod novo upravo niso varna niti uredništva, ki so zvesto in dosledno izvajala navodila aktivistov proti prejšnjemu vodstvu.

Je početje Martičeve uprave z javnim denarjem sploh zakonito?

Predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič je včeraj podpisal aneks za dodatno financiranje programov italijanske in madžarske narodne skupnosti. »Trudili se bomo, da bomo še naprej zagotavljali ustrezna sredstva za delovanje manjšinskih programov, predvsem pa, da se to sistemsko uredi,« je ob podpisu povedal Janez Doltar v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti.

Vlada je sicer odločila, da bo na proračun za narodnosti za letos prerazporedila pet milijonov evrov (še deset jih namerava prihodnje leto), da bi ta denar lahko nakazali novi upravi RTVS, ki ima težave, ker bo leto končala z minusom. V državnem proračunu, ki določa, kaj vlada sme porabiti, ta denar ni načrtovan.

Programsko poslovni načrt RTV, ki za te programe načrtuje dobrih dvanajst milijonov evrov, bo ostal povsem enak. Ker se leto končuje, je denar večinoma tudi že porabljen. Ker na mesec za programe za narodnosti porabijo okoli milijon evrov, v decembru šest milijonov niti ne bo mogoče porabiti. Kar seveda postavlja vprašanje: za kaj bo ta denar porabljen? Sploh v luči informacij, ki smo jih prejeli, da naj bi predsednik uprave Martič na včerajšnjem Svetu delavcev dejal, da morajo biti zbrani predstavniki delavcev veseli, da je bil podpisan ta sporazum, saj bodo tako imeli vsi za plače do konca leta. Je razporeditev denarja na tak način zakonit?

Pod vprašaj se postavlja tudi prihodnje delovanje Martičeve uprave, saj si je pred kratkim posodobila poslovnik o delu uprave. Novi poslovnik o delu uprave je po mnenju sindikata nezakonit, saj si je Martičeva uprava naknadno popravila določilo o postopkih odločanja, ki po novem določa, da sta za sprejem sklepa dovolj že dva člana uprave, če je prisoten predsednik uprave. Zakon o RTV pa jasno določa, da uprava sprejema odločitve z večino vseh članov uprave. To pomeni, da uprava lahko sprejeme odločitve samo, če za odločitev glasujejo trije člani uprave. Bosta torej načrt dela in finančni načrt za 2024 sploh zakonito sprejeta?

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike