Ekonomska pravičnost ne bi smela biti tema samo levice

Najprej moramo sami sebi priznati, da smo iz mesa in krvi, nobeno idealiziranje nas ne bo rešilo v smislu , mi smo boljši, zgledujte se po nas. Komunizem je bil v besedah idealen, vendar je pozabil na človeško nrav. Strpni moramo biti do čisto človeških zdrsov. Pri stvareh, ki škodujejo ali lahko naredijo celo nepopravljivo škodo so pa sankcije potrebne, v tem ne vidim nič protikrščanskega. Delodajalec, ki mu je prioriteta le lastno udobje ni vreden svojega naziva, če smo iskreni, tak način na dolgi rok ne pije vode.

"Ekonomska pravičnost ne bi smela biti tema samo levice."

Kako zavajajoč naslov kolumne in tudi kolumna sama.

Ne poslušajte, kaj govorijo na levici, glejte jih, kaj delajo!

Ne poznam nobenega izpostavljenega post komunističnega levičarja, ki bi bil povprečno bogat.

Vsi so nadpovprečno premožni. Večina ne od dela!

Zanimajo me navedka iz Svetega pisma iz katerih lahko sestavite kar je rečeno v zvočnem posnetku (čas 3:37): "Pojdi in pusti vse. Trguj in pomnoži svoje talente."?

Paradoks je, da se danes tisti, ki so levo usmerjeni pogosteje sklicujejo na svojo dušo ali dušo drugega človeka kot pa tisti, ki so desno usmerjeni.

Kako to, da smo svojo krščansko dušo in dušo soljudi, ki nam zagotavlja vrednotno držo, postavili na slepi tir?

Zato ne iščemo več značilnosti in kreposti duše, milino duše, sorodne duše, ozdravitev duše…



Skratka, desnica potrebuje precejšnjo vrednotno ozdravitev, da bo lahko znanilec vrednotne slovenske prihodnosti.

To se simbolno odraža tudi v tem, da namesto vrednotne drže uporablja v pisanjih in govorih vrednostno držo, kar pomeni, da daje vso prednost materializmu, ne pa tudi vrednotam kot korektivu materializma, saj ne razlikuje pomensko razliko med:
– vrednoten
-vrednosten,

kar lepo opisuje spletni slovar slovenskega knjižnega jezika.

Piše: delavec zasluži svoje plačilo. Oškodovanje delavca za njegovo plačilo je naglavni greh po cerkveni doktrini.

Odlično avtor. Čestiram.

Kaj pa je ekonomska pravičnost? V osnovi vsak podjetnik v svojem podjetju odloča o posameznih stroških in načinu dela. Sama poštenost in/ali pravičnost pa je pogojena z vrednotami lastnika in vodij v podjetju. Seveda to takoj pomeni, da osnovne krščanske vrednote pomenijo tudi zagotavljanje ekonomske pravičnosti ob predpostavki, da je lastnik in/ali vodja v podjetju kristjan. Na drugi strani pa tudi pomeni, da če je zaposleni delavec kristjan, le ta tudi opravi delo korektno, pošteno in po najboljših močeh. V tem idealnem primeru sploh ni potrebe po debati o ekonomski pravičnosti.
V praksi pa vemo, da imamo ljudje tudi svoje slabosti in nekateri kristjani imajo/imamo kdaj tudi kakšno šibko točko. In to velja tudi v primeru naše vloge v podjetju.
Je pa v podjetju tako, da je v bistvu lastnik v slabšem položaju kljub temu, da se sploh pri nas stvari prikazuje drugače. Namreč lastnik vloži svoj denar in tvega izgubo. Prav tako ni enostavno postaviti podjetje in razviti posel. Potem so tveganja glede prodaje, plačil, zaposlovanja, .... Zaposleni teh tveganj nima. Vedno se lahko odloči, da gre drugam, če misli, da mu delavno mesto ne ustreza. Tvega sicer, da bo odpuščen vendar če je dober delavec, ga lastnik ne bo odpustil. Razen v primeru propada podjetja, kar pa pomeni tudi tveganje za lastnika.
Pri nas je biti podjetnik slabšalnega predznaka, ker v medijih predvsem zasledimo negativne zgodbe in očitke glede bogatenja ali pa slabega ravnanja z zaposlenimi. Tudi takšni primeri so vendar je bistveno več pozitivnih primerov. Slabi primeri so običajno povezani s korupcijo, politiko in navadami iz bivše juge (neplačevanje, izkoriščanje, ...).
Racimo dva zelo pozitivna primera dve vrhunskih slovenskih podjetnikov sta g. Štrancar in g. Boscarol. Oba sta ob prodaji podjetij velik znesek namenila za potrebe lokalnih prebivalcev. In govorimo o več MIO EUR oz. celo več 10 MIO EUR. No, o tem ne slišimo skoraj nič.

Pomoč revnejšim je lahko taka, da jim daš ribo ali pa da jih naučiš loviti ribe. Vsekakor je veliko bleferjev, ki zbirajo "ribe" za reveže, velik del "ulova" pa obdržijo zase.

Poudarek bi moral biti na učenju "lovljenja rib", ne na dajanju rib.

Problem socialnih razlik je predvsem problem, kako nekdo pride do denarja: na pošten ali lopovski način. Danes je tako, da plenilci, ki zbirajo ribe kao za reveže, obdržijo velik del ulova zase, ob tem pa obtožujejo podjetnike, ki na pošten način služijo denar na konkurenčne trgu, češ da izkoriščajo reveže.

Socialne razlike demagogi prikazujejo tako, da kažejo kapital podjetnikov, ki je večinoma v poslovni funkciji, kot da gre za prosto razpoložljiv denar na transakcijskem računu podjetnika. Mnogi podjetniki živijo zelo skromno in vse dobičke svojega podjetja vlagajo v razvoj svojega podjetja.

Domnevno najbogatejši človek na svetu, Elon Musk, ima po ocenah okro 1000 milijard $ premoženja, toda velikansko večino tega premoženja predstavljajo delnice njegovih podjetij, sam pa dobičke, ki jih dosega, vlaga v svoja podjetja.

Na vprašanje novinarja, zakaj ne raje uživa na kaki jahti ob vsem njegovem denarju, je Elon Musk odgovoril, da bi se nekaj dni na jahti počutil morda dobro, potem pa bi se začel dolgočasiti. Elon Musk je znan po tem, da dela tudi do 20 ur na dan in da pogosto prespi kar v svojih tovarnah. On resnično živi zato, da dela, medtem ko večina ljudi dela zato, da živi.

Elon Musk na primer tudi svetuje, da kdor hoče uživati življenje, naj se nikar ne podaja v podjetniške vode, ker si potem suženj svojega podjetja. Socialistični demagogi tega vidika podjetništva seveda ne vidijo zoiroma ga nočejo videti, kajti njihov cilj je zajedanje podjetnikov in vseh ljudi v imenu sociale, zato, da lahko sebi dodelijo nezaslužen plen.

Kot otrok se spominjam, da smo včasih na kmetiji potrebovali pomoč. Vedno je bilo potrebno najprej poskrbeti za te ljudi, šele potem smo prišli na vrsto domači. Nehote smo tem ljudem dali signal, da imamo vsega preveč. Nevoščljivost je zelo nekščanska.

Opažam, da manjše podjetnike zelo skrbi, kako bodo izplačali svoje zaposlene in kako bodo živeli sami, če se jim kaj zalomi. Ni enega sklada, ustanove ali kaj podobnega, kamor bi varno naložili sredstva za hude čase. Kupovanje delnic in tretji pokojninski steber se je izkazal za navaden nateg. Tisti z malo več si lahko kupijo kakšno parcelo, tisti med nič in malo več pa izvisijo.