Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Vir osnovne foto: Pixabay, zajem slike Youtube, MMC RTV Slo
Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Zvočni posnetek Čakševega komentarja je na voljo na dnu članka


No, kasneje smo od Javne agencije za zdravila izvedeli, da s testi ni nič narobe in da je ob inšpekciji zaplet (ter posledičen zastoj) nastal, ker so bile palčkam za odvzem brisa iz nosu priložene še palčke za žrelo, in bi se kdo lahko zmotil. V petek so tudi v Ljubljani že mirno testirali naprej. A to seveda ni ustavilo Tanje Fajon in njenih Socialnih demokratov v "fake news" trditvi, da je Agencija za zdravila »začasno prepovedala uporabo testov«, zaradi česar zahtevajo nujno sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo.



Da »zapleti s hitrimi testi pod vprašaj vse bolj postavljajo njihovo kakovost in zanesljivost«, pa nam je še v petek zvečer sporočil voditelj nacionalkinega TV Dnevnika.

Še enemu "Spornemu milijonskemu poslu vladajoče politike" se seveda spodobi, da dobi še svojo Tarčo, s katero so plačnikom RTV prispevka postregli minuli četrtek. Prepoceni državni nakup medicinskih pripomočkov od nekih smrkavih razuzdancev sodi pač med prvorazredne novinarske teme.

Odkritemu problematiziranju nakupa navkljub smo v Tarči vseeno izvedeli nekaj koristnih informacij. Denimo, da je med 16 ponudniki hitrih testov samo štirim uspelo doseči pogoje in pravočasno dostaviti vzročne teste. Najnižjo ceno, 1,81 € ( oz 1,98 € z DDV) je ponudilo podjetje Majbert pharm. Ponujena cena drugega najcenejšega ponudnika z izpolnjenimi pogoji je bila 3,5 € z DDV.

Od kod torej takšna razlika v ceni različnih verzij primerljivih hitrih testov, vseh izdelanih v isti kitajski industrijski coni, pač s strani različnih proizvajalcev? Drugi najcenejši ponudnik je za Tarčo pritrdil informaciji o njegovi nabavni ceni "tam okoli" 2 €, čeprav točne ni želel povedati.

Predstavnik podjetja Majbert pharm pa je v oddaji jasno povedal, da so teste so kupili in v Evropo pripeljali po ceni 1,66 €, njihova provizija po testu pa je bila 15 centov, torej čez palec približno desetkrat nižja od provizije drugo najcenejšega ponudnika. Od 75 tisoč evrov zaslužka so 50.000 izgubili s posojilom, 7.000 evrov pa še z najemom zasebnega letala, da bi vzorec do roka spravili na Ministrstvo za zdravje.

Posel s slovensko državo so torej »Instagram fantje« izpeljali za drobiž. In ker nikakor ne skrivajo, da so poslovneži in ne Dedki Mrazi, so tudi odkrito priznali, da so to storili za referenco, saj jih zdaj dražje prodajajo v tujino, baje v Avstrijo.

Kaj je torej tu tako moteče?


Zakaj torej takšna celotedenska drama okrog tega "dobrega državnega posla", kot ga je označil podpisnik Tomaž Gantar, takratni minister iz stranke, ki je medtem prestopila v tabor Koalicije ustavnega loka?

Mediji so problematizirali luksuzen, razuzdan »način življenja« mladih poslovnežev, ki si naj bi svoje razkošje lahko privoščili zaradi sumljivih poslov s kripto valutami. Njihov prijatelj Luka Lah, ki v poslu s hitrimi testi ni sodeloval, je namreč nekakšen spletni influencer, ki svoj vsakodnevni »lajf« snema in objavlja na Instagramu. Za medijsko zgodbo je bilo priročno, da je Lah nekdanji član podmladka SDS, s čimer je bilo lažje ustvariti vtis povezave med »milijonskim vladnim poslom« in največjo vladno stranko.

Nadalje, dostavljeni hitri testi naj bi bili vprašljive kakovosti in zanesljivosti, kar Agencija za zdravila še preverja. Posredno pa naj bi bila razlog za to nizka cena.
Od kdaj je merilo tega, s kom država sklepa posle, moralni življenjski slog ponudnikov opreme in storitev?

Koliko argumenti vzdržijo realno presojo


Poglejmo te argumente malo podrobneje.

Najprej se pojavi upravičeno vprašanje, od kdaj je merilo tega, s kom država sklepa posle, moralni življenjski slog ponudnikov opreme in storitev? Najsi nam je njihov spletni ekshibicionizem všeč ali ne, ali ni za davkoplačevalce ključno, da dobimo naročeno storitev po najnižji možni ceni? Jasno, Lahovo Instagram egotripanje je v kontekstu okoliščin tega posla nespametno. Vendar, ali se ne bi ljudje zgražali tudi, če bi na televiziji kazali svaljkanje po jahtah lastnikov rednih dobaviteljev medicinske opreme v slovenskem javnem zdravstvu?!? Osrednji mediji tega seveda ne bodo kazali, pa tudi sami so dovolj pametni, izkušeni ali zgolj tehnološko zaostali, da se z uživanjem svojega razkošja ne hvalijo v živo po internetu.

Nadalje o kakovosti in nezanesljivosti testov. Kaj pravzaprav pričakujemo od hitrih testov, ki se jih dobi za 2 evra po komadu? Primerljivo kakovost s PCR testi za 100 €, ki se izvajajo v laboratorijih?!? Omejitve HAT testov so znane in to je njihova omejena zanesljivost, ki pa vendarle omogoča hitro in poceni množično testiranje, ki lahko pomembno omeji raznašanje virusa s strani asimptomatskih okuženih, ki sicer za okužbo sploh ne bi vedeli.

Če poenostavimo – vsi ti testi so ena in ista poceni roba z lastnostmi »made in China« masovnih produktov. In če mislimo, da bomo od kitajskega testa z nabavno ceno 1,7 € dobili kaj slabši in manj zanesljivi rezultat od tistega z nabavno ceno 2 €, ki nam ga prodajajo po 3,5 €, živimo v veliki zmoti in iluziji.

Provizija, nesprejemljiva za poslovanje z državo


In ravno v tem je bistvo vse te proti kampanje. Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje. V prvi vrsti »prepoceni«, saj so si dovolili z dumping ceno uleteti na državno tržišče, kjer "dopustne" provizije, da zadovoljijo apetite vseh vpletenih, ne morejo biti deset, temveč kvečjemu sto odstotne.

Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo z državnim trgom medicinske opreme, če bi podjetniki nove dobe z minimalnimi provizijami začeli konkurirati še v drugih medicinskih panogah! Da bi si ob nekem poslu z državnimi institucijami za 500 tisoč hitrih testov vzeli "samo" 75 tisočakov in ne nekajkrat toliko!?! Saj bi zamajali cel dobaviteljsko-nabavni sistem, ogrozili celo branžo, od trgovanja z žilnimi opornicami naprej! Zato je takšno prakso potrebno sesuti, in nikakor ne hvaliti.

Bomo naredili tako, da bo volk sit in koza nagačena?


Medtem se množično testiranje s testi "dvomljive kakovosti in zanesljivosti", kot nam pravijo na RTV Slovenija, nadaljuje. In ne bo me presenetilo, če bi pod pritiski teste kot takšne prepoznala tudi Javna agencija za zdravila. Pa čeprav negativni rezultat dotičnih testov, kot še desetine drugih s Kitajske, denimo zadostuje zahtevi Francije za vstop v njeno državo. A kaj pa Francozi vedo, se bomo naredili Francoze v Sloveniji.

Tudi če bo tako, bom kot državljan, ki se je s "spornim" testom že testiral, pomirjen. V primerih, ki jih poznam, se je pokazal za točnega, če pa bo pogodbo zaradi "nedoseganja standardov" treba razdreti, bomo tisti milijonček zaradi varovalke dobili nazaj, razplet na sodišču nekaj let kasneje pa ne bo zanimal več nikogar.

Posel bo pač stekel z dobaviteljem za 3,5 evra, ali nemara celo tistim tretjim v vrsti za 5 evrov. Slovenija bo zanje odštela tri ali pet milijonov, "Instagram mladci" pa bodo po svoji ceni primerke pač prodajali v Avstriji ali Nemčiji.

Novi hitri testi v Sloveniji pa bodo seveda "mnogo kvalitetnejši in zanesljivejši", nosne palčke bolj udobne, mediji in državljani pa pomirjeni. In v poslih z medicinsko opremo bo spet vse kot mora biti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

film, Karol Wojtyla, papež
Film: Karol
kremšnita, sladica, bled, jezero
Luksuz