Dvig minimalne plače načrtovan za januar. Delodajalci proti, želje vlade velike

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je ponovno razpravljal o minimalni plači. Vlada jo želi zvišati v dveh korakih, a delodajalci temu nasprotujejo, zato se jim bo skušalo ministrstvo za delo približati s shemama skrajšanega delovnika in čakanja na delo.

Minister Luka Mesec je po razpravi izjavil, da bo zvišanje minimalne plače v vsakem primeru v dveh točkah, a v enkratnem enotnem zvišanju v januarju. Pri tem se je oglasil sindikalist Branimir Štrukelj in dejal, da gre verjetno za dogovor na vladi in da se o tem na ESS niso dogovorili.

Dolgotrajna oskrba in minimalna plača

Na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta so obravnavali dva predloga: določitev dviga minimalne plače in izhodišča za ukrepe pomoči gospodarstvu, med katerimi sta krajši delovni čas in čakanje na delo. Sindikalna stran je napovedala, da si želi tudi razpravo o osnutku zakona o dolgotrajni oskrbi, zlasti o nejasnostih in netransparentnostih, je povedal predsednik ESS in Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Branimir Štrukelj.

Stališče vlade je predstavil minister za delo Luka Mesec. Ponovil je, da se mora minimalna plača po letu 2023 uskladiti po dveh kriterijih, in sicer minimalnih življenjskih stroških in stopnji inflacije, ki bo znana po 15. januarju. Izračun minimalnih življenjskih stroškov je bil sicer po petih letih na novo narejen oktobra, pomenil pa bi bruto dvig za 5,49 odstotka oz. s 1074,43 na 1133,37 evra (neto zvišanje za 3,2 odstotka oz. s 778,40 na 803,80 evra).

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič vztraja pri dveh korakih zvišanja minimalne plače. “Vztrajamo na dveh korakih pri zvišanju minimalne plače, prvi korak je določitev minimalne plače glede na novo ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov, drugi korak je uskladitev z inflacijo v mesecu januarju,” pa je povedala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Upošteva naj se možnost iz zakona, da se lahko minimalna plača zviša tudi za več kot 20 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, še predlagajo.

Zakon nalaga dva koraka določitve minimalne plače, pa je povedal predsednik konfederacije sindikatov Pergam, Jakob Počivavšek. Strinja se z gospodarstvom, ki opozarja na majhno razliko med minimalno in povprečno. Dodal je, da bo treba veliko postoriti tudi za to, da se dvignejo ostale plače v državi.

O temeljnih trendih pri razkorakih med plačami smo pisali v tem prispevku Roka Čakša.

 

Delodajalci le za enkratno zvišanje plač

Medtem predstavniki delodajalcev podpirajo enkratno uskladitev minimalne plače v januarju prihodnje leto, pri čemer je gospodarstvo na stališču, da se minimalna plača uskladi z inflacijo. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Tibor Šimonka, in predstavnik delodajalske strani sta poudarila, da je Slovenija med vodilnimi po višini minimalne plače med članicami EU, ta pa se je v zadnjih letih večkrat zvišala.

Zaradi uspehov iz začetka leta, tako Šimonka, bodo podjetja lažje prebrodila krizo in se hitreje prilagodila, na odločevalce pa apelirajo, da čim prej sprejmejo interventni zakon, saj je stanje v gospodarstvu čedalje slabše: “Dokler gradiva, hudič je včasih v detajlih, ne bomo videli, se do tega ne moremo opredeljevati,” je rekel Šimonka. “Podpiramo enkratno uskladitev minimalne plače z medletno inflacijo 2021–2022 z januarjem prihodnje leto,” je še povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. “Ne bežimo od tega, da je treba reagirati na rast življenjskih stroškov in stiske zaposlenih,” je še povedal.

Davčne olajšave pa ostajajo v parlamentarnem situ, o čemer smo pisali v tem prispevku.

Skrajšan delovni čas in čakanje na delo

Da bi se približali predstavnikom gospodarstva, jim bo vladna stran na izredni seji ESS predstavila izhodišča shem skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, s katerima naj bi podjetja lažje prebrodila energetsko krizo.

Mesec je pojasnil, da shemo za pomoč gospodarstvu v energetski krizi pripravljajo ministrstva za delo, gospodarstvo in infrastrukturo. “V regulacijo cen so zajeta manjša podjetja, za ostale pa se pripravlja shemo s širokim naborom ukrepov, eden od njih je, da bi lahko dali delavce na čakanje ali pa skrajšali njihov delovni čas,” je pojasnil. Razpravo bodo nadaljevali naslednji teden. Vlada bo do 30. novembra shemo v celoti predstavila javno, nato pa se bodo na seji o njej tudi temeljito pogovorili.

8 komentarjev

  1. Še na levo usmerjenem MMC Rtvslo so ljudje naravnost besni. Nekaj izmed boljših komentarjev:

    ” A: Mesec je dejansko edini ki je v zadnjem desetletju naredu kej za nizji sloj:)
    B: Ampak res. Naredil je več nižjega sloja.”

    “Sredi krize torej, ko gre podjetjem slabše, bi Mesec povišal za 60eur na delavca stroške delodajalcem,od teh 60eur bo država vzela 35 Eur več prispevkov na vsakega delavca, delavec pa do dobil le 25 eur povišice! Če bi se g. Mesec pogajal samo za višje plače delavcev in njihovo dobrobit, bi država lahko teh 35 eur na delavca lepo dala delavcem, ki delajo.”

    “Država naj bi delovala za vse ljudi, tako pa deluje samo za tiste ki so na minimalcih in se niti ne potrudijo da bi kaj več dosegli saj jim država mesečno vse viša. Ostali pa ne morejo pri delodajalcih vsak mesec zahtevat večjo plačo. Ampak ker očitno nimate niti dneva delovne dobe tega ne razumete in nikoli ne boste.”

    “Po tej logiki bomo nekateri spet na minimalcu. Po moji logiki me odgovornost ne zanima več, saj za to ne bom primerno plačan. Bite me!”

    “V enem dnevu lahko vsak nezadovoljni odpre svoj s.p ali podjetje…nekaj procentov je uspešnih podjetij,ki lahko izplačujejo večje plače…večina pa pluje nekje nad ali pod gladino…delodajalec je zaposlen vsak dan 24 ur…z vsemi riziki,dopusti,bolniškami,odpravninami itd…v svojem podjetju sem vedno najprej plačal delavce in račune…in ni bilo malokrat,ko mi je ostalo samo za položnice in sendvič…lahko je palamudit iz državnih jasli,ki jih plačujem že več kot 30 let…naj gre z mano na teren 14 dni pa da vidim koliko argumentov bo še izpostavljal…imel sem službo in nisem bil zadovoljen z pogoji in plačo…odprl sem s.p…danes z brez kančka slabe vesti lahko rečem,da so bili sodelavci glede na vloženo in odgovornost bistveno bolje plačani kot jaz…”

    “Nisem si mislil, da bo SVOBODA iz mene naredila desnicarja.”

    • Odg alojzz
      Dolocitev min place je BLEF.
      Sem slisal od ljudi da to pri zasebnikih kaj malo pomeni !
      Ljudje ne dobijo , pa kaj …
      Lahko dajo odpoved ali pa delajo za manj.
      .
      Vecina dela za toliko kot pac dobi.
      Minim placa je le za javni sektor in obcinske komunalne sluzbe neka obveznost.
      Sicer pa DRZAVA DRVI V URAVNILOVKO.
      zato tud ni dovolj zdravnikov oz odhajajo.
      Dva bleferja pa sta eno laznivo neuresnicljivo resitev za LJU zdr domove podpisala.
      Potemkin je bil vajenec za jankovica!

  2. V Avstriji so plače približno 30-40% višje kot v Sloveniji. Delavna storilnost je enaka, morda v Sloveniji še nekolko višja. Vprašati se moramo, zakaj nastaja razlika?
    Ali ne slovimo po tem, da v Sloveniji cvetita kriminal in korupcija?
    ( ne mi reči, da Janša krade, zato je tako)

  3. Kje so bili delodajalci, ko so bile aprilske volitve. Glede na izzid so izvolili to vlado. Imate, kar ste hoteli imeti. Niti eden si ni upal podpreti recimo SDS ali NSi. Kaj šele, da bi delodajalci kot celota kako, vam ugodno, politično opcijo podprli. Ni bilo oportuno? Kar ste hoteli, to imate.

    • Veliko privatnikov, kmetov, S.P.-jevcev, obrtnikov se je na volitvah, po domače rečeno, zajebavalo. Ljudje volitev niso jemali resno. Ampak to so storili po svoji lastni odločitvi: bežno so pogledali nacionalko in Pop-TV, poslušali kaj se govori za šankom in je bilo.
      Bili so naivni in so mislili, da se Golob v svojih obljubah norčuje in niso pomislili, da se lahko uresničijo. A ne samo za njihove sosede in ljudi, ki jih ne marajo, ampak tudi za njih.
      Sploh podjetnike pa neangažiranje na volitvah bodisi z konkretnimi kandidaturami bodisi preko financiranja podjetništvu prijaznih strank, pošteno tepe.
      Nevladniki so povsem nasprotno za uspeh bili zainteresirani: želeli so izpuliti denar od “ta bogatih”, beri realnega sektorja. Le-ta je to njihovo motivacijo podcenjeval in sedaj imamo kar imamo. Pretakanje denarja od tistih, ki “imajo” do tistih, ki so “denarja potrebni”.
      Vprašanje pa je, do koliko volilnih “popravcev” bo realni sektor še upravičen? 🙂

Komentiraj