Državno financiranje kmečkih združenj? Skrijejo se lahko pred Društvom za opazovanje ptic

V slovenski javnosti in medijih še vedno odmeva protest kmetov, ki so pred dobrima dvema tednoma zasedli Ljubljano s traktorji in opozorili na nevzdržne razmere, v katerih se utegne znajti slovenski kmet, če bodo v veljavo stopile vse predvidene in predlagane zakonske in uredbene spremembe, tako na področju zaščite živali kot Nature 2000.

Ob splošni podpori in odobravanju kmečkega smotra s strani širših množic pa smo v nekaterih medijih lahko zasledili tudi nekaj očitkov in bodic, češ da imajo pregrešno drage traktorje in da tako ali tako za svoje delovanje dobivajo javni denar. 

Precej kritičen v to smer je bil prispevek v zadnji oddaji Tarča, kjer so se spraševali, "ali gre za malega slovenskega kmeta, podeželje in prehransko varnost ali za ohranjanje privilegijev najvplivnejših, torej za denar". V podkrepitev so navajali višino sredstev, ki jih iz proračuna dobivajo kmečke organizacije, ter o tem spraševali njihove predstavnike.

A za razumevanje številk jih je treba postaviti v širši kontekst. Takrat postane jasno, da država kmečka združenja podpira mnogo manj kot naravovarstvena društva, kot je denimo Društvo za opazovanje ptic, da organizacij s področja sodobne kulture in umetnosti sploh ne omenjamo. 

Osrednje tri organizacije, ki so pripravile protest kmetov, so Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine in Sindikat kmetic Slovenije. Vse tri organizacije so aktivne na področju kmetijstva, tako pri pomoči in povezovanju kmetov kot seriji drugih dejavnosti na področju podeželja in zato, pretežno prek posameznih razpisov, prejmejo tudi nekaj javnih sredstev.

Tako so v četrtkovi oddaji Tarča na TV Slovenija z naslovom Za kmeta gre? prikazali njihovo financiranje:

Nato pa jih povprašali za komentar:

Za podeželsko mladino, kmetice in kmečke sindikaliste v dvajsetih letih dva milijona evrov

Največ vse tri organizacije prejmejo od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prek razpisa za sofinanciranje delovanja nepridobitnih združenj na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja, ki s svojim delovanjem prispevajo k razvoju in ohranjanju kmetijstva ali gozdarstva ter ohranjanju poseljenosti podeželja po namenih.

Najaktivnejša izmed treh je Zveza slovenske podeželske mladine, ki je uspela na ta način v zadnjih dvajsetih letih pridobiti dobrih 600 tisočakov, Sindikat kmetov dobrih 400 tisočakov, zveza kmetic pa nekaj manj kot 300 tisočakov. Zveza podeželske mladine je sicer uspela skupno, tudi iz drugih virov, zbrati 1,2 milijona evrov v 20 letih, sindikat kmetov 730 tisoč in Zveza kmetic 406 tisoč evrov.

Gre za sredstva, ki so jih organizacije iz javnih sredstev zbrale v dvajsetih letih, pri čemer ZSPM deluje tudi v mladinskem sektorju kot ena izmed osrednjih mladinskih organizacij, ki skrbi za razvoj podeželja in povezovanje podeželske mladine ter tudi mladih kmetov, vse tri organizacije pa skrbijo za dobrobit kmetov, ki so tisti, ki zagotavljajo prehransko varnost vseh prebivalcev Slovenije. Sindikat kmetov iz teh sredstev med drugim plačuje zaposlenega tajnika, ostali pa sredstva namenjajo predvsem za delovanje in aktivnosti, saj delujejo predvsem na prostovoljski bazi.

Za opazovanje ptic 14 milijonov, milijon za sonaraven razvoj

Iz istega vira kot tri kmetijske organizacije sredstva prejema tudi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), v zadnjih dvajsetih letih kar za 2,26 milijona evrov, kar je skoraj dvakratnik sredstev, ki so ga skupaj prejele vse tri ključne nevladne kmetijske organizacije. Približno toliko kot vse tri skupaj, 1,1 milijona evrov, pa je prejelo društvo za trajnost virov Si.energija.

Če pogledamo vsa prejeta javna sredstva, jih je samo DOPPS v zadnjih dvajsetih letih prejel dobrih 14 milijonov evrov, Si.energija pa dva milijona evrov. Umanotera, slovenska organizacija za trajnostni razvoj, ki je vključena tudi v iniciativo Glas ljudstva, je denimo prejemnik 2,5 milijona evrov javnih sredstev, podobno Focus, društvo za sonaraven razvoj dober milijon evrov.

Sredstva, ki jih za svoje delovanje in aktivnosti od države tako prejemajo kmečke organizacije, izpadejo praktično kot drobiž ob drugih, ki se napajajo iz javnih sredstev, posebej še tistega dela javnih sredstev, ki so namenjena kmetijstvu.

Prav zato kmetje v svojih zahtevah ne zahtevajo dodatnega denarja, pač pa, da se denar, ki je namenjen kmetom in kmetijstvu, dejansko porabi v tej panogi, kar pa trenutno, kot kažejo tudi že prej izpostavljene številke, ni tako.

Ravno zaradi različnih omejitev, tako okoljskih kot drugih, se namreč sredstva iz kmetijstva, delno prek pogojev, ki jih imajo kmetje na razpisih za javni denar, delno pa neposredno, stekajo različnim drugim prejemnikom izven kmetijstva.

Si lahko državni denar obetajo tudi zaščitniki živali?

Z zakonom o zaščiti živali bi svoj lonček lahko pristavile še organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali, preko t. i. svetovalcev, ki bi na podlagi 40-urnega tečaja lahko svetovali kmetom na področju zaščite živali oz. tudi podajali inšpekcijske prijave. Takšnih organizacij imamo v Sloveniji že več kot 10 in nekatere tudi že zdaj prejemajo sredstva iz javnih virov.

Obalno društvo proti mučenju živali denimo 1,4 milijona evrov, Društvo za pomoč živalim Žverca skoraj 600.000 evrov, Društvo za zaščito živali Ljubljana 308.000 evrov in Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice 212.500 evrov, Društvo za zaščito konj in ostalih živali skoraj 91.000 evrov, če naštejemo le nekatere izmed njih. Katere od teh bi sicer dejansko izvajale takšne aktivnosti, še ni znano.

Pri čemer smo še vedno pri organizacijah na področju okolja in živali, ki so vsaj delno povezane s kmetijstvom. Če pogledamo samo nekaj bolj izpostavljenih drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju kulture in aktivizma, lahko najdemo Slovensko filantropijo (njihova nekdanja predsednica je trenutno poslanka Gibanja Svobda) s skoraj 14 milijoni evrov, Mirovni inštitut s 6,68 milijoni evrov, Zavod Maska (umetniki, ki so se preimenovali v Janeza Janšo) s 5,1 milijoni evrov. Če bi sešteli denimo le javna sredstva, ki so jih prejele organizacije, prijavljene zgolj na naslovu Metelkova 6 med letoma 2007 in 2021, pa pridemo do številke 43,4 milijona evrov.

Te številke pa se pod aktualno vlado še aktivno povečujejo. Na razpisu za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju je letos na razpolago 10 milijonov evrov, pri čemer je to le eden izmed razpisov, ki so letos razpisani na novo.