Sorosov denar za Glas ljudstva, slovenska imena na odrih DisinfoLaba: kdo je s kom sodeloval?

Domen Savič, Borut Mekina, Filip Dobranić, Nika Kovač in izraelski aktivist Achiya Schatz. Imena, ki jih slovenska javnost pozna iz različnih političnih in medijskih zgodb, se pojavljajo tudi v dokumentih evropske mreže za boj proti dezinformacijam, mednarodnih raziskovalnih projektih in evidencah financiranja. Pregled javno dostopnih dokumentov razkriva, kako se posamezne poti prepletajo – in kdo je financiral nekatere od projektov, ki so posegali tudi v slovenski politični prostor.

V prvem delu raziskovanja smo razkrili, da je bruseljska nevladna organizacija EU DisinfoLab med letoma 2018 in 2023 iz mreže Open Society Foundations prejela za več kot 1,3 milijona dolarjev odobrenih donacij. Predstavili smo tudi podporo Golobove vlade njeni konferenci v Ljubljani ter povezavo istega financerja z Inštitutom 8. marec. Toda slovensko ozadje sega precej globlje. V uradnih programih konferenc EU DisinfoLab se skozi več let pojavljajo konkretna slovenska imena. Med njimi sta aktivist za digitalne pravice Domen Savič in novinar Mladine Borut Mekina. Zgodba postane še zanimivejša ob pogledu na letošnjo konferenco v Litvi in poročilo, ki je marca letos zaznamovalo slovensko predvolilno kampanjo.

Domen Savič: od razprav s Twitterjem do letošnje konference v Vilni

Eden najvidnejših slovenskih udeležencev dogodkov EU DisinfoLab je Domen Savič, znan po delovanju na področju digitalnih pravic in organizaciji Državljan D.

Že leta 2021 je bil na konferenci EU DisinfoLab uvrščen med razpravljavce o tem, kako naj spletne platforme obravnavajo dezinformacije v političnem govoru. Na istem panelu je sodeloval tudi predstavnik Twitterja Stephen Turner.

Leta 2024 se je Savič pojavil v programu konference v Rigi, kjer so z udeleženci iz organizacij Mozilla Foundation in Check My Ads razpravljali o oglaševalskem denarju, ki se prek spletnih platform steka tudi k širjenju dezinformacij.

Oktobra 2025 se je Savič vrnil na konferenco EU DisinfoLab, tokrat v Ljubljani. Po uradnem programu je vodil razpravo Disinfo Today, namenjeno novim oblikam informacijskega vplivanja, oglaševalskim mrežam in uporabi umetne inteligence. Njegovo sodelovanje se je nadaljevalo tudi letos. V programu konference #Disinfo2026, ki je 7. in 8. oktobra potekala v Vilni, je naveden kot neodvisni raziskovalec in govorec na razpravi o uveljavljanju pravil za digitalne platforme.

Ne gre torej za enkraten stik z bruseljsko organizacijo, temveč za večletno in javno dokumentirano sodelovanje na strokovnih dogodkih. O povezavah priča še ena podrobnost. Februarja 2025 je Savič v svojem podkastu gostil Joeja McNameeja, tedanjega strokovnjaka EU DisinfoLab za javne politike. Govorila sta o digitalnih pravicah, dezinformacijah in evropski regulaciji interneta.

Borut Mekina in direktorica vladnega urada v programu iste konference

Na konferenci EU DisinfoLab v Ljubljani je sodeloval tudi Borut Mekina, novinar tednika Mladina. Uradni program ga navaja kot moderatorja razprave The deception detox, posvečene metodam krepitve odpornosti proti manipulativnim vsebinam, medijski pismenosti in odzivanju na dezinformacije. Med sodelujočimi je bil tudi predstavnik evropske mreže organizacij za preverjanje dejstev.

V drugem delu programa je razpravo o prihodnosti spletnega prostora vodila Petra Bezjak Cirman, takratna direktorica Urada vlade za komuniciranje. Na otvoritvi sta nastopila še Vojko Volk iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.

Vladna objava izrecno potrjuje, da sta konferenco podprla UKOM in ministrstvo za kulturo. Na istem dogodku so bili torej zastopani slovenski državni vrh, predstavniki nevladnega sektorja, novinarji in evropski strokovnjaki za regulacijo informacijskega prostora. Takšno sodelovanje samo po sebi ni sporno. Pomembno pa je vedeti, kdo sodeluje pri oblikovanju razprav, katerih sklepi lahko vplivajo tudi na evropsko digitalno politiko.

Izraelski aktivist iz slovenske predvolilne afere tudi na letošnji konferenci

Še eno povezavo razkriva letošnja konferenca v Vilni. Med govorci je naveden Achiya Schatz, ustanovitelj izraelske organizacije FakeReporter, ki se ukvarja z raziskovanjem spletnih manipulacij, dezinformacij in digitalnih groženj. Ime slovenski javnosti ni neznano. Schatz je bil namreč eden od štirih avtorjev preiskovalnega poročila, objavljenega 16. marca 2026, tik pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami. Poročilo so skupaj pripravili Borut Mekina, Achiya Schatz, Filip Dobranić in Nika Kovač. Avtorji so v njem predstavili očitke o domnevnem delovanju izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube v Sloveniji in domnevnih stikih njegovih predstavnikov s predsednikom SDS Janezom Janšo. V SDS so tedaj navedli, da za podjetje Black Cube slišijo prvič, ter zavrnili namigovanja o svoji vpletenosti. 

Za našo raziskavo je pomembno predvsem nekaj drugega in sicer, štirje posamezniki so pri pripravi politično odmevnega poročila dokumentirano sodelovali. Dva izmed njih, Mekina in Schatz, pa najdemo tudi v programih dogodkov EU DisinfoLab. Mekina je moderiral razpravo v Ljubljani leta 2025, Schatz pa je bil uvrščen med govorce letošnje konference v Vilni. To še ne pomeni, da je EU DisinfoLab naročil, financiral ali usmerjal marčevsko poročilo o Black Cube. Takšne povezave javno pregledani dokumenti ne dokazujejo. Dokazujejo pa sodelovanje konkretnih ljudi, ki delujejo na presečišču novinarstva, aktivizma, raziskovanja spletnega vplivanja in političnih kampanj.

Filip Dobranić, Glas ljudstva in denar Open Society Foundations

Finančni del slovenskega ozadja razkrivajo evidence, ki jih objavlja kar Inštitut Danes je nov dan. Ta organizacija, s katero je povezan tudi raziskovalec Filip Dobranić, na svoji spletni strani Odprti računi navaja več projektov, financiranih iz mreže Open Society Foundations. Pri projektu Glas ljudstva in razvoju orodja Volitvomat je za leto 2022 naveden njen delež v višini 2.000 evrov, financer pa Open Society Foundations. Projekt je bil povezan z volitvami, na katerih so državljani prek spletnega orodja primerjali svoja stališča s stališči kandidatov in političnih strank. 

Naslednji projekt, Krepitev demokracije in aktivnega državljanstva v Sloveniji z iniciativo Glas ljudstva, je potekal od avgusta 2022 do junija 2023. Vrednost deleža Inštituta Danes je nov dan je znašala 10.671,32 evra. Organizacija je pri tem skrbela za razvoj in vzdrževanje spletnih strani, digitalnih orodij ter del komunikacijskih aktivnosti Glasu ljudstva. Kot partner je naveden Mirovni inštitut, kot financer pa ponovno Open Society Foundations.

Tretji dokumentirani projekt, Democratic renewal in Slovenia, je potekal od julija 2023 do konca leta 2024. Inštitut Danes je nov dan zanj navaja 4.000 evrov za digitalno podporo. Opis projekta je posebej zanimiv, saj vključuje spremljanje uresničevanja predvolilnih zavez vladnih koalicijskih strank, zagovorniške kampanje, mobilizacijo podpornikov in krepitev mreže Glas ljudstva. Skupna vrednost deležev organizacije pri teh treh ločenih projektih znaša 16.671,32 evra.

Mirovni inštitut: Sorosova povezava sega v leto 2001

Pri financiranju slovenskih projektov se večkrat pojavi Mirovni inštitut. Njegova povezava z mrežo Georgea Sorosa pa je precej starejša od današnjih političnih razprav. To potrjujejo zgodovinski dokumenti samega Open Society Institute. Ko je George Soros leta 2001 napovedal zaključek delovanja slovenske podružnice svoje fundacije, so nekatere programe prenesli na druge organizacije.

Programi s področja medijev, civilne družbe in mednarodnega sodelovanja East East so bili preneseni na Mirovni inštitut. V letnem poročilu fundacijske mreže je bil Mirovni inštitut označen kot pomemben novi partner v Sloveniji. To pomeni, da se Sorosova prisotnost v slovenskem nevladnem prostoru ni končala z zaprtjem njegove podružnice. Del programov in sodelovanja se je nadaljeval prek domačih organizacij. Desetletja pozneje v javnih projektnih evidencah Mirovni inštitut znova najdemo ob Open Society Foundations, tokrat kot partnerja pri projektih Glasu ljudstva.

Od Věre Jourove do Mateja Accetta

Obstaja še politična razsežnost evropske mreže stikov. Nekdanja podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová je leta 2021 nastopila z zaključnim govorom na konferenci EU DisinfoLab. Leta 2024 pa je bila gostja intervjuja na konferenci v Rigi, kjer je pogovor z njo vodila predsednica organizacije Diana Wallis. Jourová je v Sloveniji posebej odmevala marca 2023, ko se je med postopkom ustavnosodne presoje sprememb zakona o RTV Slovenija srečala s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom.

Ustavno sodišče je v uradnem sporočilu navedlo, da sta razpravljala o pravni državi, evropskem pravu in delovanju sodišča. Srečanje je v političnem prostoru sprožilo vprašanja o primernosti takšnih stikov. Dejstvo, da je Jourová sodelovala na konferencah EU DisinfoLab in se ločeno sestala z Accettom, ne dokazuje povezave med omenjenimi dogodki. Kaže pa, kako blizu evropskim institucijam deluje organizacija, katere dejavnosti presegajo zgolj raziskovanje posameznih neresničnih spletnih objav.

Kdo vpliva na pravila in kdo financira njihove zagovornike?

Pred nami je tako precej bolj konkretna slika od splošne trditve, da različne nevladne organizacije povezuje George Soros. Vsako od teh povezav je treba presojati posebej.

Skupen financer, sodelovanje na konferenci ali priprava skupnega poročila še niso dokaz enotnega političnega vodstva. Toda prav tako ni mogoče prezreti, da se isti ljudje, organizacije in financerji pojavljajo na različnih ravneh razprav o medijih, političnih kampanjah ter pravilih spletnega informacijskega prostora. Zato je legitimno vprašanje, kdo financira organizacije, ki si prizadevajo vplivati na javno razpravo, in kako transparentno je njihovo sodelovanje z državnimi ter evropskimi institucijami. Boj proti dezinformacijam je lahko pomemben del varovanja demokracije. A demokratična razprava zahteva tudi možnost, da javnost preveri delovanje tistih, ki se predstavljajo kot njeni varuhi.