Državni svet izglasoval veto - bodo poslanci tokrat glasovali za interese otrok?

Državni svet je s 16 glasovi za in šestimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o vrtcih. Vetu je nasprotoval državni svetnik Branimir Štrukelj, ki je poudaril, da fleksibilni normativ ni bil uveden zaradi avtonomije občin, ampak zato ker takrat zaradi velikega števila otrok v vrtcih ni bilo prostora. Po izglasovanem vetu mora Državni zbor ponovno odločati o noveli zakona, za potrditev je v drugo potrebnih 46 poslanskih glasov.

Državni zbor je v ponedeljek s 45 glasovi za in 30 proti podprl novelo zakona o vrtcih. Z novelo zakona se med drugim postopoma ukinja fleksibilni normativ števila otrok v oddelkih, poleg tega se spreminja tudi financiranje zasebnih vrtcev. Interesna skupina lokalnih interesov v državnem svetu (DS) je predlagala izglasovanje odložilnega veta na novelo zakona – kar se je v četrtek tudi zgodilo. Državni svet je s 16 glasovi za in šestimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o vrtcih. 

Predlagatelji odložilnega veta so bili kritični predvsem do ukinitve fleksibilnih normativov – od septembra 2030 občine namreč ne bodo več mogle povečati števila otrok v oddelku. Takšna ureditev po besedah interesne skupine pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave in njeno ustavno zagotovljeno vlogo nosilke organizacije ter financiranja predšolske vzgoje. »Občine morajo imeti možnost, da ob upoštevanju dejanskih prostorskih zmogljivosti, kadrovskih možnosti in demografskih značilnosti samostojno odločajo o organizaciji vrtcev, saj le tako lahko zagotovijo dostopnost in kakovost storitve v svojem okolju. Fleksibilni normativ, ki se uporablja od leta 2003, je bil ključen instrument uresničevanja te avtonomije in prilagodljivega odzivanja na lokalne potrebe,« so opozorili. 

Vetu je nasprotoval državni svetnik Branimir Štrukelj, ki je poudaril, da fleksibilni normativ ni bil uveden zaradi avtonomije občin, ampak zato ker takrat zaradi velikega števila otrok v vrtcih ni bilo prostora. Kot je že večkrat povedal, danes tega razloga ni več, občine celo ukinjajo vrtčevske oddelke. Tudi državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je spomnila, da je bila možnost fleksibilnega normativa mišljena kot izjema oziroma začasen ukrep. Po njenih besedah danes velja v 67 odstotkih vrtčevskih oddelkov. V vrtcih je danes 10 odstotkov otrok tujcev, vse večje je tudi število otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki potrebujejo več pozornosti – kar je v manjših skupinah seveda lažje uresničljivo.

Po oceni predlagateljev veta zakon (ZVrt-H) tudi ne upošteva opozoril občin glede ureditve financiranja zasebnih vrtcev. Čeprav 11. člen ZVrt-H občinam formalno omogoča, da bodo lahko glede na demografske trende odločale o (ne)financiranju vključitve otrok v zasebne vrtce, jim v resnici jemlje avtonomijo in dodatno posega v njihove pristojnosti. »Gre za ureditev, ki temelji na parcialnih interesih in pavšalnih ocenah, ne pa na celoviti presoji posledic za sistem predšolske vzgoje kot celote,« so opozorili in dodali, da je dolgoročna rešitev na področju predšolske vzgoje mogoča le, če država prevzame svoj del odgovornosti in zagotovi zadostna sredstva. 

Subvencija je otrokova pravica in ne pravica občine

Noveli zakona nasprotujeta tudi Združenje zasebnih vrtcev Slovenije in Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih. Podpirajo kakovostno in dobro javno mrežo, ne vidijo pa razloga, da bi otroci izgubili subvencijo za obiskovanje zasebnega vrtca. Državo zasebni vrtci stanejo manj kot javni – vrtec se mora namreč ustanoviti, financirati in investirati z lastnimi sredstvi. S sprejemom tega zakona pa si bodo zasebni vrtec lahko privoščili le tisti, ki imajo dovolj denarja – na ta način se ustvarja elitizem in drvi v enoumje.

V iniciativi staršev otrok v zasebnih vrtcih so napovedali, da bodo v primeru sprejetja zakona šli na Ustavno sodišče.