Državni stanovanjski sklad zaračunaval višje najemnine socialno ogroženim. Kako je v to vpleten minister Maljevac?

vir: ssrs.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Na vrhovno državno tožilstvo je bila vložena kazenska ovadba proti Črtomirju Remcu, direktorju Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, poročajo v časniku Delo. Remec je osumljen zlorabe uradnega položaja oziroma zaračunavanja stroškovne namesto neprofitne najemnine, ki jo predpisuje zakon. Sklad naj bi, tako piše v ovadbi, pridobil osem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. 

Ob pregledu poslovanja Državnega stanovanjskega sklada je odgovorni minister Maljevac izrazil zadovoljstvo ob pregledu tekočih stanovanjskih projektov: »Zaveza po vzpostavitvi stabilne in predvidljive stanovanjske politike je nujna in ostaja na vrhu prioritet našega dela ... sem vesel, ko vidim rezultate našega sodelovanja s krovno stanovanjsko organizacijo že v začetnih mesecih našega dela. 25,5 milijonov evrov, ki jih ministrstvo zagotavlja iz državnega proračuna, se neposredno pretaka v gradnjo stanovanj, sredstva so zagotovljena tudi za prihodnja leta.« Vendar izgleda, da poslovanje sklada vseeno ni bilo tako brez napak, kot je konec novembra ocenil minister iz vrst Levice.

V republiškem stanovanjskem skladu z ovadbo niso seznanjeni, prav tako ne Črtomir Remec, še poroča Delo. Da so prejeli ovadbo, so za časnik potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču. 

Vložena kazenska ovadba

Stanovanjski sklad je – tako sledi iz ovadbe – v letih 2022 in 2023 oddajal 1107 stanovanj. Zgolj 334 stanovanj je oddajal kot neprofitna stanovanja z najemnino v višini pet evrov za kvadratni meter. Preostalih 773 stanovanj je stanovanjski sklad oddajal po stroškovni najemnini, v povprečju skoraj deset evrov za kvadratni meter. Takšna najemnina nima podlage v zakonu.

V ovadbi je zapisano: »Praksa sklada z uvajanjem in zaračunavanjem nikjer v zakonu definirane stroškovne najemnine, ki jo očitno podpira ministrstvo za solidarno prihodnost, je nezakonita in znaša v ljubljanskih razmerah skoraj sto odstotkov več, kot znaša neprofitna najemnina. Enako nezakonita je razlaga sklada, da najemniki ne čutijo bremena visoke stroškovne najemnine, saj lahko uveljavljajo subvencijo tržne najemnine. Taki razlagi sledi praksa nadaljnje zlorabe javnih sredstev, saj se subvencije za te nezakonite tržne najemnine prek občin izplačujejo kot poraba državnega proračuna.Torej gre po eni strani za neupravičeno premoženjsko korist sklada in po drugi za oškodovanje državnega proračuna.«

V zadnjih petih letih pred letom 2023 je bila stanovanjskemu skladu pridobljena korist v višini šest milijonov evrov, od tega 4,5 milijona evrov iz državnega proračuna. Skupaj torej osem milijonov evrov koristi, od tega iz proračuna šest milijonov evrov, dva milijona evrov pa od samih najemnikov stanovanj.

Leto dni stara opozorila

Konec marca je sicer nekdanji direktor Državnega stanovanjskega sklada Edvard Oven v javnem pismu premierju Golobu zapisal: »Vse kaže na sklepanje, da dobivamo najdražjo stanovanjsko politiko. Helikoptersko zlivanje po sto milijonov evrov javnega denarja v državne gradbene jame brez javno dostopnih (iz)računov in nadzora civilne družbe? Leva solidarna stanovanjska prihodnost brez cenovnega sidra gradnje neprofitnih najemnih stanovanj in brez čvrstega sidra za neprofitne najemnine vodi v tržne najemnine. V levem prevodu so to stroškovne najemnine. Ni potrebno ravno znanje kvantne mehanike, da odgovoriš na vprašanje, zakaj v novo stanovanjsko politiko želijo brez javne razprave zakonsko uvesti nov stanovanjski pojem, to je stroškovno najemnino za neprofitna najemna stanovanja. Da navzgor tako rekoč neomejena stroškovna najemnina potem pokrije vsako, tudi (pre)drago gradnjo stanovanj. Plačevale jih bodo itak mlade družine. Še to breme jim bodo naložili v solidarni prihodnosti?«

»Zakon o javnih skladih opredeljuje državni stanovanjski sklad kot javni sklad in je kot tak zavezan k poslovanju tudi v skladu s stanovanjskim zakonom. Tako ni zakonske podlage, da državni stanovanjski sklad za svoja neprofitna stanovanja, zgrajena z javnim denarjem, oblikuje in zaračunava stroškovno najemnino. Preprosto povedano, v javnem sektorju se lahko zaračuna samo tista (neprofitna) najemnina, ki je zakonsko predpisana. Velja za vse javne sklade. Tudi državnega. V nasprotnem primeru gre za poslovno ravnanje, ki ni skladno z zakonom.«

Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji prazna okoli petina vseh stanovanj, lastništvo pa je v veliki meri skoncentrirano med najpremožnejšimi. Čeprav je aktualna vlada ob nastopu mandata napovedovala uvedbo nepremičninskega davka, konkretnih predlogov o tem za zdaj še nima. Ali je nepremičninski davek sploh smiseln in izvedljiv? Več v članku: Kako bo vlada ovrednotila in obdavčila nepremičnine, če pa ima težave že z vrednotenjem ene same nepremičnine na Litijski?

»V nasprotju s stanovanjskim skladom se nosilci izvajanja stanovanjske politike na lokalni ravni še vedno zavedajo svojega delovanja z javnimi sredstvi v javno korist in ljudem zagotavljajo javna najemna neprofitna stanovanja z zakonsko predpisano neprofitno najemnino,« je zapisano v ovadbi, v kateri je zapisano tudi: »Ni le nezakonito, ampak tudi naravnost zavržno, da javni Stanovanjski sklad RS izkorišča stisko ljudi, predvsem mladih družin, ki obupano potrebujejo stanovanje in so zato pripravljeni plačati nezakonito in neupravičeno stroškovno oziroma tržno najemnino javnemu ponudniku stanovanj, da si zagotovijo vsaj nekoliko večjo varnost kot pri lastnikih nepremičnin na trgu.«

Neprofitna in stroškovna najemnina

Tržne najemnine določajo zasebni lastniki in so višje od preostalih dveh, ki jih zaračunavajo stanovanjski skladi. Republiški stanovanjski sklad je svoja stanovanja oddajal po stroškovnih najemninah, ki so nižje od tržnih in višje od neprofitnih. Z njimi republiški sklad krije stroške upravljanja premoženja oziroma svojih objektov, plačuje najeta posojila za investicije in zagotavlja stroške delovanja sklada. Najnižje so neprofitne najemnine, ki jih zaračunavajo občinski stanovanjski skladi. 

Neprofitni najem je opredeljen v stanovanjskem zakonu. Pred novelo stanovanjskega zakona leta 2021 je mesečna najemnina za kvadratni meter neprofitnega stanovanja v Ljubljani znašala samo 3,50 evra. S sprejetjem novele se je povišala najprej na 4,50 evra in nato leta 2023 še na 4,90 evra. Za dobrih 50 kvadratnih metrov občinskega stanovanja v ljubljanski soseski Novo Brdo na primer danes znaša mesečna neprofitna najemnina okrog 260 evrov. Tudi lokacijski faktor s kakšno tretjinsko težo vpliva na različno višino neprofitnih najemnin po Sloveniji.

Tistim z nižjimi dohodki pomagajo pri neprofitnih najemninah občine s socialnimi subvencijami. Tistim, ki živijo v najemu v tržnih stanovanjih in izpolnjujejo pogoje za neprofitni najem, pa država plačuje tržne subvencije. 

O stroškovni najemnini je bilo sicer pred leti napisanega veliko in je bila celo v nekaterih zakonodajnih predlogih. Vendar na današnji dan ni zakonodajno definirana. Za dobrih 50 kvadratnih metrov veliko neprofitno stanovanje v lasti državnega stanovanjskega sklada v ljubljanski soseski Novo Brdo danes vseeno znaša mesečna stroškovna najemnina okoli 500 evrov. Preračunano, več kot devet evrov za kvadratni meter. Skoraj 100 odstotkov več, kot znaša občinska najemnina za neprofitno stanovanje v sosednji stanovanjski zgradbi. Slednje razlikovanje pa je temelj omenjene ovadbe proti Državnemu stanovanjskemu skladu in njegovemu direktorju.

Stroškovna najemnina javna praksa

Da so bile stroškovne najemnine sprejeta praksa, s katero sta javno operirala tako Državni sklad kot Ministrstvo za solidarno prihodnost, potrjuje naslednja zgodba. Na Dolgem mostu v Ljubljani je Stanovanjski sklad Republike Slovenije že decembra 2022 končal gradnjo soseske s 40 najemnimi stanovanji, uporabno dovoljenje so pridobili decembra, slovesno odprtje soseske je bilo sredi maja lanskega leta. Vendar do današnjega dne še ni bilo objavljenega razpisa za oddajo teh stanovanj.

Saga o 40 stanovanjih na Dolgem mostu, ki so še vedno prazna, sodi v zgodbo financiranja projektov javnih stanovanj in zaračunavanja najemnin, s katerimi lahko republiški sklad pokriva stroške gradnje in odplača tudi najeta posojila. Stanovanjski sklad je stanovanja gradil z lastnimi sredstvi in s posojilom Razvojne banke Sveta Evrope in bi po prvotnih načrtih stanovanja oddajal po stroškovnih najemninah. Vendar sta Ministrstvo za solidarno prihodnost in vlada poenotila javno oddajo javnih najemnih stanovanj in najemnine. Tako se sedaj tudi za stanovanja, ki jih oddaja republiški sklad, zaračunava neprofitna najemnina.

Novembra 2023 je pri predstavitvi rezultatov dela direktor Remec dejal: »Zelo nas veseli, da smo po dolgem času prejeli dokapitalizacijo sklada v višini 25,5 milijonov evrov, s katero bomo letos in naslednje leto z vsemi aktivnostmi in programi zagotovili okoli 1000 novih stanovanj. Pri vseh projektih, ki so financirani s posojilom CEB banke in nimajo nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, bomo iz tega vira pokrili stroške zemljišča in komunalnega prispevka, da bodo najemnine čimbolj dostopne. Prvi tak primer bo projekt Dolgi most, kjer bodo najemnine med 7 in 7,5 evrov.«

Kot je za Finance pojasnjeval Remec jeseni 2023, za najemnino, nižjo od stroškovne, ob upoštevanju, da so projekte gradili z lastnimi sredstvi, stanovanj ne morejo oddajati, saj bi poslovali z izgubo, vprašljivo bi bilo tudi odplačevanje posojil. Zato tudi niso objavili razpisa. Vendar je Stanovanjski sklad Republike Slovenije sredi septembra prejel 25,5 milijona evrov dokapitalizacije. Kot je povedal Črtomir Remec, bodo ta nepovratna sredstva namenjena dvojemu. Prvič, za nepovratno sofinanciranje projektov republiškega stanovanjskega sklada. Eden, ne pa edini izmed teh, je prav že zgrajena soseska s 40 najemnimi stanovanji na Dolgem mostu. In drugič, s temi sredstvi bodo financirali občine ali občinske stanovanjske sklade, ki bodo gradili javna najemna stanovanja.

Iz teh pojasnil in sedanjega stanja bi torej veljalo sklepati, da je minister Maljevac dokapitaliziral Državni stanovanjski sklad z namenom, da bi Remec oddal stanovanja po neprofitni ceni in ne po stroškovni. Je torej ministrstvo zavestno sodelovalo in »operiralo« s stroškovno najemnino kot znanim dejstvom, čeprav stroškovna najemnina nima zakonske podlage?

Po objavi članka smo prejeli odziv s strani stanovanjskega sklada: Stanovanjski sklad RS že od leta 2011 ponuja stanovanja v javni tržni najem (po definiciji 83. člena SZ-1 – tržno najemno stanovanje) kot način reševanja stanovanjskega vprašanja z najemom po prosto oblikovani najemnini (po definiciji 115. člena SZ-1). Sklad pridobiva stanovanja za ta namen z nakupi na trgu oziroma z lastnimi investicijami, najemna stanovanja pa oddaja v dolgoročni najem po načelu stroškovne najemnine. Stanovanjski sklad RS je imel 31. 12. 2023 skupno 5.167 javnih najemnih stanovanj na celotnem območju Slovenije. Pretežni del najemnih stanovanj je oddanih v neprofitni najem, kjer se najemnina določa na podlagi metodologije za izračun neprofitne najemnine. V tržnem najemu je 2.113 stanovanjskih enot. Za razliko od neprofitne najemnine se pri stroškovni najemnini za osnovo za izračun najemnine upošteva nabavna vrednost posameznega stanovanja s pripadajočimi deli. Pri izračunu neprofitne najemnine osnovo predstavlja administrativno izračunana vrednost stanovanja na podlagi določb zakona in podzakonskih predpisih.
V nadaljevanju v celoti objavljamo zapis ministrstva: Na Ministrstvu za solidarno prihodnost nismo seznanjeni z ovadbo zoper direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomirja Remca, ki naj bi bila podana na vrhovno državno tožilstvo. Očitki, ki jih navaja domnevna ovadba in o katerih danes poroča tudi časnik Delo, po oceni ministrstva, pristojnega za javno stanovanjsko politiko, niso vsebinsko osnovani.

 

Stanovanjski zakon, Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, sprejeta leta 2015, in na vladi potrjena Poslovna politika Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 2021–2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini. Politika gradnje teh stanovanj tudi ni nova. Stanovanja, za katera se obračunava stroškovno najemnino, se je v državi namreč začelo graditi leta 2010, pet let pred nastopom direktorske funkcije Črtomirja Remca. Ob njegovem prevzemu vodenja sklada je bilo tako javnih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino sicer približno 450.

 

Ob tem na Ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjamo, da si od same vzpostavitve prizadevamo, da bi stanovanjski skladi, tako republiški kot lokalni, najemnikom zaračunavali zgolj neprofitno najemnino, ki jo razumemo kot enega od temeljev socialne politike. Zavedamo pa se tudi, da primernih pogojev, ki bi to omogočali, ni. Vsa stanovanja, ki jih je Stanovanjski sklad Republike Slovenije zgradil, so bila financirana iz lastnih sredstev in posojil – za slednje, če jih je želel dobiti, je moral svoje projekte ekonomsko upravičiti, kar je lahko dosegel zgolj z napovedjo stroškovne najemnine. To je predvsem neposredna posledica tega, da država do sedaj, do mandata aktualne vlade in začetka delovanja Ministrstva za solidarno prihodnost, ni izdatno vlagala v delovanje stanovanjskega sklada. Ta je zato moral za svoje delovanje močneje zasledovati ekonomsko logiko.

 

Lanskoletni ukrep ministrstva z dokapitalizacijo sklada s 25,5 milijona evrov je bil prvi korak v smer krepitve javne, od trga neodvisne službe, ki je posledično že vodila v ustrezno znižanje najemnine pri novih projektih stanovanjskega sklada. Enak znesek bo ministrstvo skladu zagotovilo tudi v letošnjem in prihodnjem letu ter s tem prispevalo h krepitvi javne najemne mreže in dostopnosti stanovanj.

 

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost se sicer strinjamo, da je delovanje na področju javnega najemnega trga neusklajeno, kar je neposredna posledica odsotnosti državne javne stanovanjske politike od osamosvojitve naprej. Zato se zavzemamo za vzpostavitev državnega sistemskega vira financiranja javne stanovanjske gradnje ter ureditev področja neprofitnih stanovanj – tako pri določanju najemnin kot tudi pri dodeljevanju stanovanj. Na ta način bomo tudi vzpostavili pogoje za enotno delovanje javnih skladov, okrepili javno gradnjo in zagotovili njeno razvojno naravnanost.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27