Državni prvaki v "iskanju rešitev" in "iskanju problemov" v največji krizi generacije
V stiski spoznaš prijatelja, pravi slovenski pregovor. In če to prenesemo na državno raven, lahko zapišemo, da v krizi spoznamo, kdo so voditelji, vredni zaupanja tistih, ki so jih izvolili.
V kriznih situacijah se namreč da najbolje ločiti zrno od plev, prepoznati razliko med ljudmi močnega značaja in državotvornih vrednot ter med intelektualno omejenimi oportunističnimi politikanti, ki v težkih situacijah v najboljšem primeru igrajo »alibi igro«, v najslabšem pa s svojim početjem rušijo skupna prizadevanja, da bi narod krizo prebrodil s kar se da znosnimi posledicami.
Najbolj resna preizkušnja te generacije Slovencev od osamosvojitvenih časov je nedvomno koronavirusna situacija, ki nas vse močneje stiska za vrat. Ob najboljšem, kar je v ljudeh, na površje naplavlja tudi mnogo slabih človeških lastnosti. V takšnih situacijah se pokaže, kdo so ljudje, ki za probleme iščejo rešitve, ter tisti drugi, ki za rešitve iščejo probleme.
Kot povprečno razgledan opazovalec sveta sem prvih, recimo jim »iskalci rešitev«, zadnje mesece srečal mnogo. Predvsem v tistem pravem, realnem življenju, stran od TV ekranov in Facebook profilov.
Nadpovprečno veliko sem jih zapazil med »običajnimi« ljudmi: malimi obrtniki, gostinci, trgovkami, negovalkami, medicinskimi sestrami in lokalnimi zdravniki. Ti v krizi od sebe dajejo vse kar imajo – v dobro sebe, svojega poklica, posla, v dobro drugih. Ukrepi jih utrujajo in najedajo, sprejemajo jih z nelagodjem, a hkrati z zavedanjem o njihovi neizogibnosti.
Večina izmed njih se je prilagodila brez velikega pritoževanja in jamranja, spremembe v poslu so zastavili po zdravi pameti, brez zahtev po navodilih za prav vsako prilagoditev; iskali so nove poti in preizkušali sveže domislice, kako v danih razmerah ohraniti ali celo oplemenititi svoje delo, obrt.
Prijetno me je, dan pred veljavnostjo rdečih ukrepov, denimo presenetila moja frizerka Minka, ki me je, sploh nič zlovoljno, spremila »v moj lasten salon«, narejen iz predelnih sten in omar sicer večjega frizerskega salona. Na vprašanje, kako shajajo brez porok, krstov, birm, rojstnih dni in drugih velikih dogodkov mi je odgovorila, da jim je promet sicer padel za polovico, a bodo že preživeli. Namesto jamranja sem dobil nasmeh, namesto pritoževanja nad ukrepi lično darilno stekleničko razkužila ob plačilu računa. Na pragu razglasitve epidemije sem salon zapustil dobre volje, ne zgolj zaradi zadovoljstva nad frizuro.
Po drugi strani pa, začuda, sem največ onih drugih, ki se neprestano pritožujejo, jim prav nič ne odgovarja in za vsako malenkost potrebujejo navodila, uzrl na TV ekranih. Še posebej negativno so me presenetili šolniki. Pa - ponovno - ne pozitivna in domiselna sinova učiteljica, temveč predstavniki, ki naj bi njene interese zagovarjali v širši javnosti.
Ob vsakem televizijskem nastopu ob sprejemanju zaščitnih ukrepov jim nekaj ni bilo prav; vedno znova so našli razlog, zakaj nekaj ni mogoče in nečesa ne zmorejo.
Skorajda nisem mogel verjeti, ko je v nekem nastopu v Odmevih predstavnik ravnateljev, Gregor Pečan, zapustil svojo čevljarsko delavnico ter si privoščil poučevanje zdravnikov o nesmiselnosti uporabe zaščitnih mask v šolah. Na nedavni konferenci ravnateljev na Brdu pa je celo cinično zaželel srečo vsem, ki nosijo maske, ter se pri tem skliceval na priporočilo švicarskih zdravnikov, ki naj bi navajalo, da nošenje mask izven operacijske dvorane ogroža zdravje.
To so ravno nasprotna stališča od večine predstavniških združenj s področja šolstva v drugih zahodnih državah. Na Otoku in v nekaterih zveznih državah ZDA je učiteljstvo celo grozilo s stavkami, če zaščitni krepi v šolah ne bodo dovolj striktni.
Še večjo bizarnost si je privoščil Štrukljev SVIZ, kjer so ukrep o obvezni uporabi mask v vrtcih in šolah najprej »pospremili z ogorčenjem«, kot so zapisali v naslovu na svoji spletni strani. Čez nekaj dni, ko jih je vlada upoštevala ter ukrep (začasno) odpravila, pa so spisali zgrožen protest, da se je vlada »za omilitev nošenja mask odločila v trenutku, ko se število okužb hitro povečuje«. Od vlade so še zahtevali navodila, kako naj učencem razložijo, »zakaj maske naenkrat niso več tako nujne«.
Predstavniki šolstva so nedvomno aktualni državni prvaki v tekmovanju, kako se prav za vsako rešitev lahko najde problem.
Zanimivo, ampak med najbolj molčečimi, vsaj kar se pritoževanja tiče, so v času epidemije koronavirusa zdravstveni delavci. Pa verjetno imajo za bentenje čez sistem ter početje sodržavljanov kup razlogov, saj posledice za njihovo neodgovorno ravnanje nosijo ravno oni.
A težko odgovorim, če so molčeči zato, ker imajo preveč dela, ali so enostavno preveč utrujeni. A če se že oglasijo, je to praviloma v ponižni prošnji ljudem, naj vendar poskrbijo za lastno zdravje in varnost, da tega ne bo potrebno storiti njim - v mnogo težjih situacijah bolnišničnega zdravljenja.
Morda pa bi zalegla kakšna ekskurzija po intenzivnem oddelku bolnišnice, s Štrukljem, Pečanom in drugimi iskalci problemov na čelu.
Koga od teh ljudi bi torej v časih, ko je kdaj pa kdaj treba stisniti zobe, pogoltniti slino in opraviti svoje delo v pogojih, ki so daleč od idealnih, želeli imeti ob sebi? Kakšne ljudi bi želeli videti v čevljih odgovornega in državotvornega voditelja, kateremu bi lahko zaupali in se nanj zanesli? V katero kategorijo bi spadal, med "iskalce rešitev" ali "iskalce problemov"?
Za iskanje tega odgovora verjamem, da nadaljnjih navodil ne potrebujete.
V kriznih situacijah se namreč da najbolje ločiti zrno od plev, prepoznati razliko med ljudmi močnega značaja in državotvornih vrednot ter med intelektualno omejenimi oportunističnimi politikanti, ki v težkih situacijah v najboljšem primeru igrajo »alibi igro«, v najslabšem pa s svojim početjem rušijo skupna prizadevanja, da bi narod krizo prebrodil s kar se da znosnimi posledicami.
Podcast komentarja je na voljo na dnu prispevka
Najbolj resna preizkušnja te generacije Slovencev od osamosvojitvenih časov je nedvomno koronavirusna situacija, ki nas vse močneje stiska za vrat. Ob najboljšem, kar je v ljudeh, na površje naplavlja tudi mnogo slabih človeških lastnosti. V takšnih situacijah se pokaže, kdo so ljudje, ki za probleme iščejo rešitve, ter tisti drugi, ki za rešitve iščejo probleme.
Iskalci rešitev
Kot povprečno razgledan opazovalec sveta sem prvih, recimo jim »iskalci rešitev«, zadnje mesece srečal mnogo. Predvsem v tistem pravem, realnem življenju, stran od TV ekranov in Facebook profilov.
Nadpovprečno veliko sem jih zapazil med »običajnimi« ljudmi: malimi obrtniki, gostinci, trgovkami, negovalkami, medicinskimi sestrami in lokalnimi zdravniki. Ti v krizi od sebe dajejo vse kar imajo – v dobro sebe, svojega poklica, posla, v dobro drugih. Ukrepi jih utrujajo in najedajo, sprejemajo jih z nelagodjem, a hkrati z zavedanjem o njihovi neizogibnosti.
Večina izmed njih se je prilagodila brez velikega pritoževanja in jamranja, spremembe v poslu so zastavili po zdravi pameti, brez zahtev po navodilih za prav vsako prilagoditev; iskali so nove poti in preizkušali sveže domislice, kako v danih razmerah ohraniti ali celo oplemenititi svoje delo, obrt.
Prijetno me je, dan pred veljavnostjo rdečih ukrepov, denimo presenetila moja frizerka Minka, ki me je, sploh nič zlovoljno, spremila »v moj lasten salon«, narejen iz predelnih sten in omar sicer večjega frizerskega salona. Na vprašanje, kako shajajo brez porok, krstov, birm, rojstnih dni in drugih velikih dogodkov mi je odgovorila, da jim je promet sicer padel za polovico, a bodo že preživeli. Namesto jamranja sem dobil nasmeh, namesto pritoževanja nad ukrepi lično darilno stekleničko razkužila ob plačilu računa. Na pragu razglasitve epidemije sem salon zapustil dobre volje, ne zgolj zaradi zadovoljstva nad frizuro.
Iskalci problemov
Po drugi strani pa, začuda, sem največ onih drugih, ki se neprestano pritožujejo, jim prav nič ne odgovarja in za vsako malenkost potrebujejo navodila, uzrl na TV ekranih. Še posebej negativno so me presenetili šolniki. Pa - ponovno - ne pozitivna in domiselna sinova učiteljica, temveč predstavniki, ki naj bi njene interese zagovarjali v širši javnosti.
Ob vsakem televizijskem nastopu ob sprejemanju zaščitnih ukrepov jim nekaj ni bilo prav; vedno znova so našli razlog, zakaj nekaj ni mogoče in nečesa ne zmorejo.
Skorajda nisem mogel verjeti, ko je v nekem nastopu v Odmevih predstavnik ravnateljev, Gregor Pečan, zapustil svojo čevljarsko delavnico ter si privoščil poučevanje zdravnikov o nesmiselnosti uporabe zaščitnih mask v šolah. Na nedavni konferenci ravnateljev na Brdu pa je celo cinično zaželel srečo vsem, ki nosijo maske, ter se pri tem skliceval na priporočilo švicarskih zdravnikov, ki naj bi navajalo, da nošenje mask izven operacijske dvorane ogroža zdravje.
To so ravno nasprotna stališča od večine predstavniških združenj s področja šolstva v drugih zahodnih državah. Na Otoku in v nekaterih zveznih državah ZDA je učiteljstvo celo grozilo s stavkami, če zaščitni krepi v šolah ne bodo dovolj striktni.
Še večjo bizarnost si je privoščil Štrukljev SVIZ, kjer so ukrep o obvezni uporabi mask v vrtcih in šolah najprej »pospremili z ogorčenjem«, kot so zapisali v naslovu na svoji spletni strani. Čez nekaj dni, ko jih je vlada upoštevala ter ukrep (začasno) odpravila, pa so spisali zgrožen protest, da se je vlada »za omilitev nošenja mask odločila v trenutku, ko se število okužb hitro povečuje«. Od vlade so še zahtevali navodila, kako naj učencem razložijo, »zakaj maske naenkrat niso več tako nujne«.
Predstavniki šolstva so nedvomno aktualni državni prvaki v tekmovanju, kako se prav za vsako rešitev lahko najde problem.
Enkrat bi rad od predstavnika šolnikov slišal:"razumemo situacijo, se bomo potrudili, zmoremo", ne pa neprestanega jamranja, pritoževanja, pristopa "za vsako rešitev se najde problem". Avtomehaniki, frizerji, gostinci zmorejo, kdaj bo državotvornost zmogla tudi prosveta? #odmevi
— Rok Č. (@Rok_DS) October 15, 2020
Kdor molči, stotim odgovori
Zanimivo, ampak med najbolj molčečimi, vsaj kar se pritoževanja tiče, so v času epidemije koronavirusa zdravstveni delavci. Pa verjetno imajo za bentenje čez sistem ter početje sodržavljanov kup razlogov, saj posledice za njihovo neodgovorno ravnanje nosijo ravno oni.
A težko odgovorim, če so molčeči zato, ker imajo preveč dela, ali so enostavno preveč utrujeni. A če se že oglasijo, je to praviloma v ponižni prošnji ljudem, naj vendar poskrbijo za lastno zdravje in varnost, da tega ne bo potrebno storiti njim - v mnogo težjih situacijah bolnišničnega zdravljenja.
Morda pa bi zalegla kakšna ekskurzija po intenzivnem oddelku bolnišnice, s Štrukljem, Pečanom in drugimi iskalci problemov na čelu.
Spet nedelja, spet v službi. Vsakodnevno se dogajajo reorganizacije. Selitev oddelkov, širjenje covid postelj, vpoklic sester in specializantov.
Stopnja kolegialnosti in sodelovanja je neverjetna. Sem ponosen na svoje sodelavce. Prihajajo težki tedni, ampak skupaj zmoremo! 💪
— Federico V. Potočnik (@FVPotocnik) October 18, 2020
Kaj je vaš izbor?
Koga od teh ljudi bi torej v časih, ko je kdaj pa kdaj treba stisniti zobe, pogoltniti slino in opraviti svoje delo v pogojih, ki so daleč od idealnih, želeli imeti ob sebi? Kakšne ljudi bi želeli videti v čevljih odgovornega in državotvornega voditelja, kateremu bi lahko zaupali in se nanj zanesli? V katero kategorijo bi spadal, med "iskalce rešitev" ali "iskalce problemov"?
Za iskanje tega odgovora verjamem, da nadaljnjih navodil ne potrebujete.
Zadnje objave
Grad Rajhenburg, kraj sladkosti in trpljenja
14. 12. 2024 ob 12:00
Gratinirane testenine z mesno in paradižnikovo omako
14. 12. 2024 ob 9:00
O potvarjanju zgodovine
14. 12. 2024 ob 6:00
Marjan Škvarč in Miran Žitko - Bejž če vejdš: »Vsi objekti, ki smo jih naredili, živijo«
13. 12. 2024 ob 17:45
Lotrič: Oslabitev podjetij je nekaj, česar si Slovenija nikakor ne sme privoščiti
13. 12. 2024 ob 14:00
Mimo stroke in prebivalcev MOL do garaž pod Plečnikovimi tržnicami
13. 12. 2024 ob 12:03
Ekskluzivno za naročnike
Grad Rajhenburg, kraj sladkosti in trpljenja
14. 12. 2024 ob 12:00
Gratinirane testenine z mesno in paradižnikovo omako
14. 12. 2024 ob 9:00
O potvarjanju zgodovine
14. 12. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
DEC
14
DEC
14
Otroška ustvarjalnica voščilnice
09:30 - 11:30
DEC
15
Svečani baletni koncert
19:00 - 21:00
DEC
15
DEC
23
10. gala božični koncert s simfoniki Cantabile
19:30 - 21:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina 178: Knjiga Melanie Trump - S čim jo je osvojil Donald Trump?
11. 12. 2024 ob 6:00
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
8 komentarjev
batistamaja
Šolnikom v zagovor bi napisal to, da so oni za izvajanje ukrepov odgovorni in če je nekaj obvezno, je ravnatelj odgovoren za izvajanje ukrepa in zdravje otrok. Isto je z zdravniki, ki so zaprosili za imuniteto za kazenske in civilne tožbe. Sami so namreč enako odgovorni za izid zdravljenja, kot izven epidemije, a glede na razmere s pomanjkanjem kadra, vsak optimalne oskrbe ne bo deležen. In zato ne more biti odgovoren zdravnik, v šoli pa ne ravnatelj. Na operativni ravni pa gredo učiteljem in ravnateljem, vsaj pri nas, vse pohvale za trud, potrpežljivost in vztrajnost. Glede primerjave s frizerko pa ne bi izgubljal besed, javni sistem mora delati po pravilih, ker je za to odgovoren, frizerka pač navleče nekaj omar in trdi da ima svoj salon. A za razliko od zdravnika ali učitelja ve, da za to ne bo nikoli odgovarjala na sodišču in izgubila poklica.
piklo
Ima me, gospod Čakš, da bi tale vaš tekst poslala na vse naslove prebivalcev Slovenije! Vem, da večina ljudi ne brska po portalih in ne bere. Kako jim dopovedati, da imajo v demokratični ureditvi oni sami pravico in dolžnost izbirati oblast!? Najbolj me zjezi, ko na terenu poslušam mantro " saj so vsi glih"! Kaj pravzaprav ljudje pričakujejo od vladajočih!? Čudeže!?? Jih ne bo!! Lahko pa bi bilo življenje za vse boljše, če bi videli ozadje dogajanja in ravnanja ljudi, ki so imeli doslej krmilo v rokah! Mene tudi pri vsaki stranki kaj moti, ampak moti me tudi pri npr. mojemu možu, pa vseeno živim z njim, ker mu zaupam in ga zelo cenim! Najslabše se mi zdi, da ljudje naravnavajo svoj kompas po politični pripadnosti prednikov! Ta je iz partizanske družine, ta ima v sorodstvu domobrance! Pa kaj!?? Mi živimo danes in danes izbiramo svoje predstavnike! Seveda pa je pogoj, da imaš državo rad! Ne le čakati kdaj jo bomo lahko pomolzli! Ko bo demokracija dozorela, se bo to poznalo tudi v naših denarnicah! Zbudimo se!
Kraševka
Dobro ste povedali spoštovana Shalotka, res bi bilo potrebna ta teks poslati na širši krog državljanov Slovenije. Veliko nas je iz partizanskih družin, ki podpiramo demokracijo in smo nasprotniki Revolucije. Nikakor ni prav, da se ZZB sklicuje na partizanstvo, v vseh ozirih, pa ZZB in Levica, podpirajo samo Revolucijo. Sama mislim, da je Levo-revolucija in Desno-demokracija.
piklo
Ravnokar sem spet prebrala knjigo gospe Rade Premrl Moj brat Janko Vojko. Naj si jo preberejo današnji revoluciofili! Vsa čast prvim pravim partizanom! Potem pa so jih zlorabili in prave domoljube likvidirali. Po vojni je pri nas ostal praktično ves človeški "pofl", ki ima sedaj mlade! Sin nekega primorskega klavca veselo poganja kolo po Ljubljani ob petkih! Pa je nekakšen intelektualec! Ni kaj, nalivati bo treba čistega vina, pričevati, pisati in nikoli odnehati! To dolgujemo našim prednikom, ki so bili tako ali drugače žrtve! To so lahko naše "svečke" za 1.november!
Kraševka
Shalotka, tudi jaz sem že pred leti prebrala to knjigo - Rade Premrl, ki je bila žena, danes 107 letnega Borisa Pahorja in sestra Narodnega HEROJA - Janka Premrla - Vojka. V knjigi je lepo prikazano, da je Janko P. Vojko moral umreti, ker se ni hotel vpisati v PARTIJO. Bil pa je PRVOBOREC proti Fašizmu, zato je moral biti razglašen po vojni za HEROJA. Bil je Krščanski socialist in veren mladenič. Ob razglasirvi za Heroja po vojni, so dejali: "Umirajoči je pred smrtjo sprejel PARTIJSKO KNJIŽICO. Pomislite, politkomisar, ni dovolil, da bi ga obiskal zdravnik, zato, da mu je politkomisar lahko. preden je izdihnil, dal pod glavo Partijsko knjižico. Če bi lahko tedaj odločal Janko P. Vojko, bi ob zadnji uri sprejel "Sv. hostijo". Veliko je bilo Krščanskih socialistov (Janez Stanovnik se je spreobrnil v komunista), ki niso odobravali komunizma in se niso zavzemali za Revolucijo.
Kraševka
Gospod Čakš, res bi morali Slovenci dobro razmisliti, ali bomo na volitvah dali glas temu, ki je pripravljen REŠEVATI krizne situacije, ali onim USTAJNIKOM, ki znajo delati PROBLEME.
Ti Levičarji, ki kritizirajo sedanjo vlado, so povečini časa vladali sami, pa so se kaj slabo izkazali.
Levica je ukinila SDK in dala možnost DIVJEMU lastninjenju in sesitju gospodarstva.
Šarčeva vlada (ki jo RTV in razne ankete povzdigujejo), je kriva da smo zaostali, namesto napredovali.
Sedaj se to ponuja, kot "Ustavni lok" nikakor pa ne pokažejo rešitev, ker delati ne znajo.
Sindikalist Štrukelj pa je za Šolstvo to, kar je RJA za železo.
slovenc sm
Razlika med ljudmi je najprej v tem, da so nekateri plačani od lastnega dela. Če niso obremenjeni s političnim aktivizmom, iščejo rešitve.
Na drugi strani imamo predvsem od države plačane uslužbence, ki niso plačani od lastnega dela ampak z neko uravnilovko, ki jo določa sistem. Nimajo motivacije, imajo pa sigurno službo, ki jim omogoča tudi neodgovorno obnašanje. Če so obremenjeni še s političnim aktivizmom, pa dobimo take modele, kot jih vidimo na TV.
Kraševka
Res je.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.