Država, ki za mladostnike uvaja nočno prepoved igranja video iger in omejitev denarja za njihov nakup

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Živimo v najbolj svobodnem delu sveta, kar ima številne prednosti, pa tudi prenekatere slabosti. Slednje se tičejo predvsem razpada temeljnih družbenih vrednot, medčloveških odnosov, družine kot osnovne družbene celice.

V takšnem svetu so mladi pogosto prepuščeni sami sebi, lastni volji in kriterijem kako živeti svoj vsakdan. Starši zaradi permisivnih pristopov in splošne odsotnosti nad njimi izgubljajo avtoriteto in nadzor. Pogosto pa jih, da imajo nekaj miru zase, kar sami parkirajo pred pametne tehnološke naprave, namenjene virtualni zabavi.

Slednje prerašča v množično odvisnost od družabnih omrežij, video iger in ubija občutek za družabnost, celo smisel življenja pri mladostnikih. 

Odvisnost od tehnoloških igračk in vsesplošna odtujenost mladine postaja eden največjih problemov sodobne družbe. A ne samo na Zahodu. V največji državi Daljnega vzhoda so se težave lotili na samosvoj način.

Kitajska je nedavno napovedala omejitve pri igranju videoiger za mladoletne, kar se je nakazovalo že leto dni. Prav lani je svetovna zdravstvena organizacija prvič med duševne bolezni uvrstila tudi zasvojenost z igrami. Kitajska se je na to kot prva odzvala in s pomočjo identifikacijskega sistema vzpostavila nadzor.

Na kitajskem tržišču, ki velja za eno največjih tržišč videoiger na svetu, so poleg drugih omejitev uvedli tudi omejitev mesečne porabe denarja za mladino, a mlajše od 18 let pa bo veljala prepoved igranja spletnih videoiger med 22. uro zvečer in 8. uro zjutraj.

Prav tako so za mladoletne omejili igranje videoiger na 90 minut ob delovnikih ter na tri ure ob vikendih ali praznikih, je na svoji spletni strani poročal britanski BBC.

Mladini so tudi omejili mesečno porabo denarja na njihovih računih za videoigre. Igralci, stari od osem do 16 let, bodo tako lahko na mesec zapravili do 200 kitajskih juanov (25,81 evra), tisti, ki so stari od 16 do 18 let, pa 400 kitajskih juanov.

Najnovejše smernice bodo veljale za vse spletne platforme videoiger, ki delujejo na Kitajskem. S pomočjo organov kazenskega pregona bodo vzpostavili enoten identifikacijski sistem, ki bo nastal na osnovi podatkov, ki ga platforme za videoigre uporabljajo za verifikacijo uporabnikove identitete in starosti ter vladnih podatkov.

Gre za najnovejši ukrep v prizadevanjih Kitajske za zajezitev zasvojenosti z videoigrami pri mladini. Kitajska velja za eno največjih tržišč za videoigre na svetu. Hkrati se na Kitajskem krepijo kritike, da videoigre negativno vplivajo na mlade.

Kitajska vlada je že lani napovedala vzpostavitev regulatorjev za videoigre in za devet mesecev tudi zaustavila odobritev novih videoiger. Svetovna zdravstvena organizacija je lani prvič med duševne bolezni uvrstila zasvojenost z videoigrami, ki vse bolj ogrožajo mladoletne.

Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljene odvisnosti: sodobna tehnologija ustvarja nekritičnega potrošnika, ki sledi umetno ustvarjenim potrebam

Na zasvojenosti s tehničnimi napravami, od računalnikov in naprav z videoigrami do pametnih telefonov, v Sloveniji glasno opozarja terapevt v s centra za zdravljenje odvisnosti iz Nove Gorice, Miha Kramli.

"Če so se naši možgani še lahko razvijali počasi in navajali na svet novih tehnologij, smo zdaj šli tako daleč, da smo novo tehnologijo prinesli kar v zibelko. Marsikatera zibelka in jedilna mizica za otroka sta opremljeni z monitorjem, ki oddaja intenzivne barve in zvoke."

Prepričan je, da da osnovnošolec in srednješolec ne smeta biti lastnika pametne naprave. Lahko pa je njen uporabnik. Realnost je nekoliko drugačna, je povedal v intervjuju za 24ur.com. "Imamo pametne telefone, zapestnice ... starši že otroku pravijo – zapiši si v telefon, označi si ... s tem že otroku sporočamo – ne zaupaj si, ne zaupaj svojemu spominu, svoji presoji. Zaupaj temu programu, telefonu, tablici. Otroka podcenjujemo. Starši pridejo v ambulanto in rečejo: Moj triletnik je lastnik pametnega telefona. In prav to želi marketing, kapital – da se, namesto da bi vzpostavili stik s seboj, navežemo na napravo. Tako imamo na koncu ogromno oseb, ki niso osebnosti."

"Ko sem prišel v to ambulanto, smo imeli 98 odstotkov kemičnih zasvojencev, torej narkomanov. Danes imamo 52 odstotkov nekemičnih zasvojencev. In od teh 227 nekemičnih zasvojencev 38 odstotkov staršev pove, da se svojih otrok bojijo. Da jim niso kos, da so tepeni, da jih ne obvladajo. Od enakega števila kemičnih zasvojencev pa le trije odstotki staršev povedo, da so deležni nasilja. Ko torej govorimo o nekemični zasvojenosti, govorimo o veliko bolj burnih odzivih, ko skušamo zdraviti, pomagati."

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59