Dr. Vinko Gorenak: To, kar danes počnejo policistom, je nekorektno (1. del)

Ravno v času, ko se je Državni zbor seznanjal z odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar, pomladni pol pa opravljal refleksijo supervolilnega leta, smo se pogovarjali z dr. Vinkom Gorenakom, nekdanjim ministrom za notranje zadeve in poslancem, človekom z dolgoletnimi izkušnjami na področju policije.

Pogledali smo različne vidike odstopa notranje ministrice, pritiskov na policijo in sprememb na področju varovanja najvišjih posameznikov v državi.

Natanko pred mesecem dni se je vladna koalicija postrojila za ministrico Bobnarjevo in jo soglasno podprla ob interpelaciji SDS, danes pa ministrica odstopa, ne uživa več zaupanja premierja, koalicija pa je bolj ali manj tiho.  Kako si razlagate to spremembo vetra v koaliciji v odnosu do Bobnarjeve v enem samem mesecu?

V Sloveniji smo imeli že okrog 50 interpelacij, od tega so bile tri uspešne. Interpelacija je sicer akt opozicije, s katerim skuša zrušiti kakšnega ministra, ampak če glasovi niso v naprej zmenjeni, je težko uspešna in tudi tukaj je bilo to pričakovano. Tako je interpelacija bolj akt resnega opomina, ki ga opozicija izreče nekemu ministru.

Po tem pa se je zgodilo, kar se je zgodilo. Bobnarjeva je odšla z dvignjeno glavo, ampak precej naivna, ker se je v to zgodbo sploh spustila.

Kako pa tak hiter prehod od zaupanja do nezaupanja vpliva na kredibilnost vlade? Kako problematično je to?

Pred mesecem dni jo je Golob hvalil, da je najboljša ministrica na svetu, zdaj pa, ko so nekatere stvari prišle na dan, je potreben njen odhod. Seveda je to problematično za vlado.

To kaže na stanje v stranki Gibanje Svoboda. Takšne stvari se ne morejo zgoditi v strankah s politično tradicijo, kot so SDS, NSi pa tudi SD. To so stranke s koreninami in sistemom ter imajo pokritje na terenu. V teh strankah se ne dogaja, da pridejo v parlament ljudje, ki se med seboj ne poznajo. Vedo, kako bodo delovali naprej.

Golobova stranka pa je – kot prej Cerarjeva, pa Šarčeva in Jankovićeva – podobna skupini izletnikov, ki se dobijo na ljubljanski železniški postaji in se odpravijo na izlet na Dunaj.

Golobova stranka pa je – kot prej Cerarjeva, pa Šarčeva in Jankovićeva – podobna skupini izletnikov, ki se dobijo na ljubljanski železniški postaji in se odpravijo na izlet na Dunaj. Ker nihče nikogar ne pozna, je normalno, da pride do konfliktov. So pač ljudje, ki so se nabrali na kup, da pridejo do nekega cilja. Ta skupina pa ima različne želje in mnenja in jasno je, da bo prišlo do konflikta.

Kaj pa na desni strani. Mesec dni nazaj so vlagali interpelacijo, danes pa se zdi, kot bi si želeli, da Bobnarjeva na položaju ostane. Kako pa vidite zadrego opozicije glede tega?

Žan Mahnič je denimo rekel, da je škoda, da je ministrica odstopila. Ampak to ni bilo mišljeno v smislu: »Ostani, ne odhajaj.« Mislim, da je samo želel povedati, da bi bilo bolje, če bi še naprej razgaljala ozadje Gibanja Svoboda.

Med razlogi za odstop se je omenjalo od pritiskov na policijo do vplivnih posameznikov, konkretno Damirja Črnčeca in Miloša Njegoslava Milovića. Premier je kot razlog za odhod  ministrice, s katero naj bi sicer dobro delal, navedel, da se nista ujela glede varovanja predsednika vlade. Kaj je po vašem mnenju resnični razlog za njen odhod?

Bobnarjeva je v politiko vstopila precej naivno. Mislila je, da bo lahko uresničevala svoja načela, pa temu ni bilo tako.

Sam že od leta 1992 spremljam zadeve v povezavi z varovanjem varovanih oseb. Vedno se pojavijo neki posamezniki, bivši policisti, užaljenci, ki niso dosegli svojih ambicij in so bili iz policije odstranjeni. Potem pa najdejo stik z vladajočimi in hočejo vplivati na situacijo. Tak je tudi primer Milović. Kolikor je znano, je bil suspendiran, odpuščen iz specialne enote in zdaj se želi prek g. Goloba maščevati Martinu Jazbecu.

Glede varovanja varovanih oseb je pa tako. Med leti 1991 in 1993 je bil nek minister, ki je ves čas zahteval menjavo varnostnikov. Bil je prepričan, da varnostniki izblebetajo vse, kar se pogovarja po telefonu v službenem avtomobilu in stvari potem pridejo v javnost. Pa ni šlo za varnostnike, ampak so ministra nadzorovale tuje obveščevalne službe, od koder so prihajale informacije. In minister bi moral to vedeti.

Ko si varovana oseba, imaš dodeljeno neko skupino varnostnikov, ki te spremljajo. Tudi sam sem se kot minister leta 2012 znašel v tej vlogi. Nikoli nisem spraševal, kakšnega političnega prepričanja so varnostniki. Lahko pa rečem, da so odlično opravili svoje naloge. To so bili profesionalci.

Policija je tista, ki določi, kdo bo koga varoval. Ko sem bil notranji minister, je Karl Erjavec kot obrambni minister poslal seznam ljudi, kdo naj ga varuje. Ampak to ne gre tako in takrat nisem dovolil, da bi Erjavec izbiral svoje varnostnike, ampak je dobil tiste, ki jih je določila policija.

Izjave, ki jih poslušamo te dni, denimo od gospoda Šarca, so pa žalitev policije, ko pravi, da so ga naokoli vozili varnostniki, ki niso vedeli, kje je Državni zbor. To ni nič drugega kot prilizovanje predsedniku vlade. To je nepošteno do policistov, ki opravljajo to delo.

Vedno se pojavijo neki posamezniki, bivši policisti, užaljenci, ki niso dosegli svoji ambicij in so bili iz policije odstranjeni. Potem pa najdejo stik z vladajočimi in hočejo vplivati na situacijo.

Golob si zdaj sestavlja svojo varnostno skupino, kar je precedens v slovenski zgodovini. Še noben poskus do zdaj ni uspel. V čem vidite razlog za Golobov poskus na tem področju?

Predsednica parlamenta Klakočarjeva je rekla, da so v javnost prišli posnetki sinov predsednika vlade ter da mora premier zaupati ljudem, ki ga varujejo. To so navadne floskule. Upam si dati roko v ogenj, da noben varnostnik ni slikal sina predsednika vlade in poslal teh slik v javnost. To so profesionalci.

Leta 1998, ko smo pripravljali zakon o policiji, se je pojavilo vprašanje, ali predsednik vlade in predsednik države potrebujeta svoje varovanje. Čeprav smo v policiji vztrajali, da ne, smo vseeno morali spisati 80. člen, ki določa, da policija lahko delegira policiste drugim državnim organom. Ampak, kolikor mi je znano, je bil tak primer samo vodja varovanja pri Kučanu, Peter Šefman. Nikoli pa se ni premeščalo policistov ali kogarkoli drugega na način, kot to zdaj zahteva Golob. Tudi Drnovšek ni imel tako urejenega varovanja.

Še na nekaj bi opozoril. Golob je v Državnem zboru rekel, da so uredbo o njegovem varovanju pripravili na notranjem ministrstvu, kar je groba laž. Notranja ministrica je namreč na poslansko vprašanje Dejana Kaloha pred nekaj dnevi odgovorila, da niti notranje ministrstvo niti policija nista sodelovala pri pripravi uredbe o varovanju predsednika vlade. Spisali so jo pri Golobu. On pa zdaj laže, da so jo na notranjem ministrstvu.

Kaj pridobi Golob s tem, da bi bila njegova varnostna služba ločena od policije?

Mislim, da ne pridobi nič. Verjetno je nasedel Miloviću. Ni pa prvi, raznih Milovićev je bilo v zgodovini že veliko.

Ta policija, o kateri je govora, je dvakrat varovala papeža Janeza Pavla II. Pa Billa Clintona, Georgea Busha, Vladimirja Putina, kraljico Elizabeto II. In še stotine predsednikov vlad in drugih državnikov ter ne vem koga še vse. Ti fantje so se leta 1991 urili v ZDA in vse te svoje naloge so opravili odlično. Kdo je zdaj nek sončni kralj Golob, da njega ne bi mogli varovati. To je neumnost.

Pa nočem toliko obsojati s tem Goloba kot tiste, ki mu prišepetujejo. Tudi Erjavec je imel take prišepetovalce leta 2012. Varujejo te tisti, ki jih za to določi policija.

Predsednik SDS Janez Janša je pred dnevi tvitnil, da je Tatjana Bobnar z odstopom zaščitila Kosov klan. Kako razumete to izjavo? Kakšno vlogo ima Kosov klan v slovenski politiki in kako ga je Bobnarjeva s svojim odstopom zaščitila?

Te izjave nisem najbolje razumel.

Znano pa je, da je Slavko Koroš sodelavec Draga Kosa. Koroš je avtor poročila o tem, kako je policija ravnala v času demonstracij leta 2021. In tam govori o tem, kako mu je nerodno, da je policist in kaj je policija takrat delala, da je zaplinjala Ljubljano, kaznovala bralce ustave, pa fanta, ki je jedel burek in tako dalje. Vse to, kar je Koroš zapisal v poročilo, je Bobnarjeva v začetku leta povedala na preiskovalni komisiji v Državnem zboru. Koroš je spisal poročilo, ki je všečno Tatjani Bobnar, nima pa nobene osnove v realnosti.

Če pogledamo konkretno. Nihče ni bil kaznovan za branje ustave, pač pa so bili kaznovani zato, ker so nezakonito preplezali varovalno ograjo pred Državnim zborom. Tudi človek ni bil kaznovan, ker je jedel burek, ampak zato, ker si ni želel nadeti maske. Da ne govorim o rogljičku v Kranju, kjer sploh ni posredovala policija, ampak zdravstveni inšpektor. Tudi tam pa je šlo za to, da si nekdo ni želel nadeti maske.

Na kakšen način je potem Bobnarjeva ta klan zaščitila?

To bomo pa šele videli, ko bo jasno, kdo bo novi notranji minister in direktor policije. Ne vem, če ima Janša prav glede tega.

Bi pa opozoril še na eno zadevo. V. d. ministrice za notranje zadeve je zdaj postala Sanja Ajanović Hovnik, ki o policiji ne ve nič. Policista je videla na cesti, morda jo je kdaj kakšen ustavil. V vladi pa je tudi Aleksander Jevšek, ki je v policiji preživel več kot 30 let.

To, da Golob ministrstva ni zaupal njemu, pa četudi samo za deset dni, je klofuta za Socialne demokrate. Da ob takem strokovnjaku v vladi resor dodeliš nekomu, ki je policijo videl na cesti, je neverjetno.

To, da Golob ministrstva ni zaupal Aleksandru Jevšku, pa četudi samo za deset dni, je klofuta za Socialne demokrate. Da ob takem strokovnjaku v vladi resor dodeliš nekomu, ki je policijo videl na cesti, je neverjetno.

Skupaj s Tatjano Bobnar je iz GS izstopila tudi nekdanja podpredsednica in nesojena kandidatka za predsednico republike, Marta Kos. Kaj ta izstop pomeni za Gibanje Svoboda in vlado? Kakšno težo dajete temu odhodu?

Gospa Kos ni neka diplomatka, za katero ne bi vedeli, kam sodi. Gre za sestro Draga Kosa, ki ima v policiji zelo močne povezave. Grdo rečeno je g. Koroš sluga g. Kosa. Zato tudi takšna poročila, kot so. Vse to pa bo lažje ocenjevati, ko bo jasno, kdo bo novi notranji minister.

Kaj je Bobnarjeva sploh dosegla s svojim odstopom? Bi v danih razmerah sploh lahko nadaljevala svoje delo?

Golob bi jo prej ali slej odstavil. Z odstopom je dosegla neko moralno podporo javnosti. Priljubljenost ji je poskočila. Svojevrstno vlogo pa je odigrala tudi Nataša Pirc Musar, ki je Bobnarjevo pred časom vprašala, če bi bila njena svetovalka za nacionalno varnost, zdaj pa ji je rekla, ne hvala. To več pove o Pirc Musarjevi in njeni zlizanosti z levo opcijo kot o Bobnarjevi, ki, mimogrede, je strokovno sposobna. To vem, ker jo poznam še iz časa svojega mandata. Pirc Musarjeva bo očitno, sploh če pogledamo zgodbo okoli vrnjenih odlikovanj, Slovenijo potegnila skrajno levo.

Kako pa si razlagate podporo Bobnarjevi tako s strani opozicije kot s strani civilne družbe, društva pisateljev, ki je organiziralo recital v podporo Bobnarjevi. Ne gre za neko nenavadno poenotenje?

To je nenavadno, je pa verjetno precej navidezno. Ste v Ljubljani videli kakšne kolesarje? Ni jih. Tudi Kovačeve in Jarčeve ne vidim protestirati, tiho sta oba policijska sindikata. To kaže na hudo zlizanost policijskih sindikatov in nevladnih organizacij z levo politično opcijo.

Kako si razlagate razliko med političnimi usmeritvami in političnim pritiskom na policijo?

Spet gre za izjavo Klakočar Zupančičeve, ki je na mestu predsednice državnega zbora po moji zaslugi. Se iskreno opravičujem za to. (smeh)

Leta 2021, ko je bila še sodnica, je objavila na Facebooku nek zapis, v katerem je vpila dol z janšizmom, da je Janša diktator in ne vem še kaj vse. En njen Facebook prijatelj mi je poslal ta zapis in jaz sem ga objavil na svoji spletni strani ter obvestil predsednika Vrhovnega sodišča in predsednika Sodnega sveta. Vprašal sem ju, kako je mogoče, da neodvisna sodnica piše vse to.

Tako predsednik Vrhovnega sodišča kot celoten Sodni svet soglasno so se postavili na mojo stran in gospa Klakočarjeva je spoznala, da nima več kaj iskati v pravosodju in je šla v politiko. Nikoli ne bi bila na mestu, kjer je, če ne bi objavil tega njenega prispevka. Tukaj se vidi pomen novinarskega dela.

Klakočarjeva se je zelo nerodno izrazila. Notranji minister po zakonu lahko daje navodila in usmeritve policiji. Sam sem leta 2012 zapisal navodilo, naj policija uporabi najmilejše možne ukrepe zoper demonstrante. Ona pa to relativizira na način, ki ni sprejemljiv.

Robert Golob je naročil poročilo o pritiskih politike na policijo. Boštjan Lindav je podal zelo konkretne opies pritiskov, kljub temu pa je Robert Golob v parlamentu zagotavljal, da do teh pritiskov ni prišlo. Kako vi razumete zapise v poročilu Lindava, denimo zahteve po menjavi direktorjev policije, ali gre za nekaj ekscesnega?

Treba je ločiti, kaj je pritisk na delo policije in kaj ne. Verjamem, da Golob ni klical na policijo in naročal, koga naj zaprejo in koga ne. Pritisk na delo policije je lahko različen. Predsednik vlade in finančni minister lahko policiji tudi omejita finance in s tem omejita njeno delo. Je to pritisk? Ne vem. Ima pa posledice.

To, da nekdo reče, da je treba onega človeka z mojega konca, konkretno: gre za Evgena Govekarja, zamenjati, ali pa da je bilo ministrici ponujeno, da če odpusti gospoda Jazbeca, šefa policijskih specialnosti, potem bo ohranila zaupanje gospoda Goloba, to pa je pritisk na policijo. Zakaj pa bi ju morali zamenjati?

Gospod Jazbec ni sodeloval pri varovanju demonstracij, niti ni bil imenovan v času Janševe vlade. Razlog za zahtevo po njegovi zamenjavi je, da je nekoč odpustil gospoda Milovića. Pa da ne bom samo jaz referenca za to. Pred dnevi je gospod Rajko Pirnat v oddaji 24ur zvečer jasno povedal, da so to grobi politični pritiski na policijo.

Gospod Jazbec ni sodeloval pri varovanju demonstracij, niti ni bil imenovan v času Janševe vlade. Razlog za zahtevo po njegovi zamenjavi je, da je nekoč odpustil gospoda Milovića

Pa je to nekaj, kar se je dogajalo tudi v času vašega mandata, recimo namigi o tem, koga je treba kje zamenjati?

V času mojega ministrovanja je bil generalni direktor policije Janko Goršek z zakonom tako zaščiten, da ga nisem mogel zamenjati, če ni bil pravnomočno obsojen ali opravilno nesposoben. Ker ga nisem mogel zamenjati, sam ga prosil, da odstopi. In je odstopil.

Kot minister sem na mizo nekoč dobil tudi spisek visokih policijskih funkcionarjev, med njimi vse direktorje policijskih uprav ter spisek tistih, ki naj bi jih nadomestili. Ko sem šel raziskovat, kdo mi je ta seznam poslal, sem preveril pri Janši, ki je bil predsednik vlade. On me je samo debelo gledal in ugotovil sem, da ni bil on tisti, ki bi stal za tem. Spisek potrebnih zamenjav sta po moji oeni verjetno naredila takratni šef Sove Damir Črnčec in njegov namestnik Bruno Blazina. Očitno je šlo za neke visoke policijske strukture, ki so želele pridobiti najvišje položaje v policiji. No, niso jih dobile.

V javnost je prišlo tudi poročilo o delovanju policije med protesti leta 2021, ki je diametralno nasprotno tistemu, ki ga je policija že naredila takoj po protestih. Kako si razlagate te razlike v ocenah policijskega dela, kar bi moralo biti nekako objektivno ocenljivo.

Že pred časom sem se vprašal, če imamo pri nas levo in desno policijsko stroko. Glede na izkušnje v policiji in glede na to, da sem soavtor zakona o policiji, lahko zelo jasno povem, da je poročilo gospoda Koroša problematično. Koroš je samo potrdil besede Bobnarjeve. Ocenjujem, da je to naredil, da bi bil všeč ministrici. Hkrati pa ona zdaj odhaja, on pa ni bil imenovan za vodjo direktorata, ker tega ne želi g. Golob. Absurd.

Je pa policija ravnala v nasprotju z vsemi kriteriji pri obravnavi rumenih jopičev. Takrat je bilo petnajst rumenih jopičev in nekaj tisoč njihovih nasprotnikov. Po policijski taktiki bi morali ti dve množici ločiti, ne pa da so ene odpeljali in kaznovali drugih pa ne.

V času, ko naj bi bila “zaplinjena Ljubljana”, se je policijsko varovanje končalo z nič poškodovanimi protestniki in šestimi poškodovanimi policisti, pa se kljub temu ravnanje policistov smatra kot problematično. Kakšne posledice ima to za ravnanje policistov v prihodnje? Si bodo sploh še upali opravljati svoje delo, če jih potem lahko čaka kazenska premestitev ali izguba službe, ker so strokovno opravili svoje delo, ki ni všeč naslednji vladi?

Govoril sem z enim od policistov, ki je bil takrat na terenu, ko naj bi se dogajalo t. i. zaplinjanje Ljubljane. Policijska taktika je tukaj jasna. Bom zelo konkreten.

Na Prešernovem trgu se zbere množica ljudi. Na koncu Wolfove ulice, ki gre proti parlamentu, so postavljene ograje. Policija mora množico usmeriti stran od parlamenta. Taktično normalno je, da streljaš plinske naboje v Wolfovo ulico. Kritiki pravijo, da so streljali na območje, kjer ni bilo demonstracij. Seveda. Cilj je usmeriti množico stran od poti, ki gre proti parlamentu. Da obvaruješ parlament.

To kar danes počnejo policistom, je nekorektno.