dr. Primož Banovec v intervjuju za Večer: Za vse niso krive podnebne spremembe
Dr. Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo, je v intervjuju za Večer bil zelo kritičen do slovenskega upravljanja z vodami in naše poplavne varnosti. Oster je bil tudi do več desetletij odrivanja omenjenega problema.
"Storili nismo ničesar. Vsi bi le ozaveščali … Ampak dosti tega, nehajmo se že ozaveščati, vsi vemo, da so težave že tukaj. Treba je znati angažirati, organizirati znanje, strokovnjake, politiko, uskladiti interese z naravo, kulturo, kmetijstvom in še kom in začeti delati. V Sloveniji pa imamo praktično samo en študij vodarstva, se pravi hidrotehnike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani, na smeri okoljsko inženirstvo pa imamo v prvem letniku vpisanih običajno le kakih pet študentov. Vsi bi radi ozaveščali, teh, ki bi umeščali v prostor, projektirali, izvajali, nadzirali vse te procese in jih spravili v življenje, pa ni. Vidite, v intervjuju delam reklamo za ta študij, ker potrebujemo maso inženirjev, ki bodo sposobni to projektirati in izvesti. Koliko občin štipendira inženirje na tem področju? Nobena. Država? Tudi ne. Koliko se vlaga v promocijo poklica vodar?” je dejal Banovec.
Zato je tudi infrastrukturna pripravljenost na takšne poplave, kot smo jim bili priča prejšnji teden, zelo slaba. “"Infrastrukturno pripravljenost lahko ocenim kot slabo, tukaj je treba biti samokritičen. Takoj po osamosvojitvi je politika sklenila, da je treba vodne skupnosti in strukture okoli njih razgraditi, da so nesmiselne in nepotrebne. To je popolnoma drugačna pot kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije, kjer so ubrali drugačno pot upravljanja z vodami in bolje prepoznali pomen tega sektorja - tudi za obstoj družbe,” je prepričan Banovec.
Več si lahko preberete v intervjuju na spletni strani Večera.
"Storili nismo ničesar. Vsi bi le ozaveščali … Ampak dosti tega, nehajmo se že ozaveščati, vsi vemo, da so težave že tukaj. Treba je znati angažirati, organizirati znanje, strokovnjake, politiko, uskladiti interese z naravo, kulturo, kmetijstvom in še kom in začeti delati. V Sloveniji pa imamo praktično samo en študij vodarstva, se pravi hidrotehnike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani, na smeri okoljsko inženirstvo pa imamo v prvem letniku vpisanih običajno le kakih pet študentov. Vsi bi radi ozaveščali, teh, ki bi umeščali v prostor, projektirali, izvajali, nadzirali vse te procese in jih spravili v življenje, pa ni. Vidite, v intervjuju delam reklamo za ta študij, ker potrebujemo maso inženirjev, ki bodo sposobni to projektirati in izvesti. Koliko občin štipendira inženirje na tem področju? Nobena. Država? Tudi ne. Koliko se vlaga v promocijo poklica vodar?” je dejal Banovec.
Zato je tudi infrastrukturna pripravljenost na takšne poplave, kot smo jim bili priča prejšnji teden, zelo slaba. “"Infrastrukturno pripravljenost lahko ocenim kot slabo, tukaj je treba biti samokritičen. Takoj po osamosvojitvi je politika sklenila, da je treba vodne skupnosti in strukture okoli njih razgraditi, da so nesmiselne in nepotrebne. To je popolnoma drugačna pot kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije, kjer so ubrali drugačno pot upravljanja z vodami in bolje prepoznali pomen tega sektorja - tudi za obstoj družbe,” je prepričan Banovec.
Več si lahko preberete v intervjuju na spletni strani Večera.
Povezani članki
Zadnje objave
Slovenija blokirala skupno izjavo EU o izraelskih naselbinah
26. 8. 2026 ob 22:50
Levica tudi v ameriški analizi o predsednici vidi zaroto slovenske desnice
26. 8. 2026 ob 19:48
Kje (naj) stoji slovenska zastava?
26. 8. 2026 ob 17:00
Učitelji (levo) ideologijo bi, slovenske ustave ne
26. 8. 2026 ob 13:00
Spremembe v šolstvu: manj ugovorov staršev, več moči šolam
26. 8. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Kje (naj) stoji slovenska zastava?
26. 8. 2026 ob 17:00
Domovina št. 266: Želim, da se ljudje zanimajo za politiko
26. 8. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
AVG
27
AVG
27
AVG
27
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
1 komentar
Andrej Muren
Za nič niso krive podnebne spremembe, to je le izgovor za nesposobne in tiste, ki bi radi z zvijačo vlekli ljudem denar iz žepov. Vremenske katastrofe so se dogajale ves čas, kar svet stoji. V nekaterih obdobjih jih je bilo več, v drugih manj, vedno pa so bile prisotne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.