Dr. Ihan: Zaradi te novinarske akcije bodo ljudje pri zdravniku zanikali težave, da ne bi prišli na tisto listo

Zdravnik epidemiolog Alojz Ihan in poslanca Levice ob poslušanju njegovega govora. (vir zajema slike: arhiv MMC RTV SLO)
POSLUŠAJ ČLANEK
Včerajšnja skupna nujna seja Odbora za zdravje in Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je imela le eno točko dnevnega reda: »Nepotrebne smrti ter diskriminatorna in nezakonita obravnava starostnikov v domovih starejših občanov«.

Sejo s tem naslovom je sklicala poslanska skupina Levice. Na sejo so bili povabljeni predstavniki Vlade, zdravniki in drugi predstavniki stroke.

Značilnost te seje je bila, da so politiki govorili le na začetku, ob nastopih predstavnikov zdravstvene stroke in drugih ljudi v prvih vrstah boja proti koronavirusu pa so vse bolj ostajali brez besed. Še prejšnji teden udarna politična tema, zaradi katere je leva opozicija napovedovala interpelacije kar dveh ministrov, je tako zdaj iz medijev povsem poniknila, ugotavljamo v komentarju uredništva. 

Po več kot šesturni debati je bila seja ob 23. uri prekinjena in se bo nadaljevala v naslednjih dneh.

Levica zahteva nadzor


V imenu predlagateljev je Primož Siter (Levica) kot razlog za sklic seje poudaril dve glavni točki.

Poslanec Levice Siter je predstavil stališča predlagatelja. Vir: RTVSLO


V prvi vrsti je izpostavil statistiko, ki kaže visok delež smrti v domovih za starejše občane zaradi bolezni Covid-19. Omenil je, da je nerazumljivo, da so starostniki ob tretjinski zasedenosti kapacitet v bolnišnici vseeno umirali po domovih. Vlado je obtožil, da ni upoštevala Zakona o nalezljivih boleznih, ki »zahteva, da je za okužene potrebna popolna osamitev v pooblaščenem zdravstvenem zavodu,« hkrati pa poudaril, da domovi za starejše občane »niso zdravstveni zavod«.

V drugi točki je predlagatelj kritiziral sporno prakso domnevnih seznamov, ki naj bi jih delali konziliji zdravnikov. Sitar se je navezal na Zakon o pacientovih pravicah in Ustavo: »Odločevalec o svojem zdravljenju je pacient - ne minister, ne predsednik vlade, ne konzilij, ne zdravnik.«

https://twitter.com/strankalevica/status/1270393834728566785?s=20

Gantar je pohvalil odziv na krizo


Minister Gantar Vir: RTV Slovenija


Minister za zdravje, Tomaž Gantar je v svojem govoru predstavil dokument Svetovne zdravstvene organizacije, ki poudarja, da se je Slovenija uspešno spopadla z epidemijo. Tudi v njihovih smernicah piše, da »bolniki dobijo ustrezno zdravstveno oskrbo doma ali v ustreznih socialno varstvenih ustanovah«. Prestavljanje obolelih z različnimi kroničnimi obolenji iz domov v bolnišnice pa je po njegovem mnenju lahko odgovorno za »dodaten stres, ki je lahko tudi razlog za kasnejšo smrt.«

Močno je zanikal obstoj tako imenovanih seznamov za odstrel. Dejal je, da je "sprijena in sprevržena misel, da bi obstajali seznami, da se določenih ljudi ni želelo zdravit ali pa da se jih je že vnaprej obsodilo na to, da bodo smrt dočakali v domovih za starejše občane.«

Poudaril je, da je kljub nestrinjanju odredil nadzor in je prepričan, da bo le ta dokazal, da so delali dobro.

Dr. Keber ne kritizira zdravnikov


Bivši minister dr. Dušan Keber, ki je nastopil tudi v Tarči, je dejal, da njegov namen ni »kritiziranje slovenskih zdravnikov«, ampak da želi, da se opravi nadzor. Ob tem je dejal, da upa, da se bodo v prihodnje »vsi oboleli iz domov zdravili v bolnišnici, dokler niso kapacitete blizu polne zasedenosti.«

Glede spornih seznamov je dejal, da so mu direktorji nekaterih domov povedali, »da več kot polovico oskrbovancev ne bi bilo primernih za bolnišnično zdravljenje«. Dejal je, da je to obsojanja vredna praksa in kritiziral poenostavljen obrazec, ki so jih morali izpolnjevati zdravniški konziliji.

Zdravniki so za svoje odločitve osebno odgovorni


Zdravnik epidemiolog Alojz Ihan. (vir zajema slike: arhiv MMC RTV SLO)


Epidemiolog dr. Alojz Ihan je sprva povedal, da je imel hude pomisleke, ali bi sploh sodeloval v razpravi. V njegovi stroki namreč ni poveljniškega ali uredniškega načina odgovornosti, ampak le osebna odgovornost: »Napačno sporočilo take seje je, da smo zdravniki moralno tako šibki, da zadošča en sam list, en sam namig od zgoraj, da bomo izdali svojega pacienta in ga poslali v smrt.« Poudaril je, da to seveda ni res.

»Zaradi ene novinarske akcije, izstreljene v napačno tarčo, bodo stari ljudje še mesece ali kakšno leto zanikali svoje težave med obiskom pri zdravniku, ker jih bo strah, da jih bo zdravnik uvrstil na eno izmed tistih list«, je še dejal.

Kljub temu je poudaril, da bi bilo potrebno izvesti analizo, vendar da bi normalen nadzor »popolnoma nenormalnih okoliščin«, lahko naredil več škode kot koristi. »V tem trenutku ne potrebujemo nekoga, ki bo kljukal, kaj vse je šlo narobe«, ampak strategijo, »da se pripravimo na jesen.«

Ihan je še poudaril, da je za nizko smrtnost v domovih ključno zajeziti epidemijo izven domov, saj še nihče na svetu do sedaj ni iznašel učinkovitega načina, da prepreči vnos virusa v domove z ranljivo populacijo.

S tega vidika je Janševa vlada s protikoronavirusnimi ukrepi dosegla velik uspeh in pomembno zmanjšala obolelost in smrtnost v domovih. Omejitev širjenja virusa v okolju pa bo ključna tudi ob morebitnem drugem valu okužb.

Dr. Alojz Ihan: "S to razpravo se ustvarja vtis, da lahko vsak ministrov gib zdravnika tako premakne, da bo svojega pacienta dal na odpad."

Kronični bolniki so domovi za starejše


Brez izjem so se razpravljavci strinjali o tem, da so domovi za starejše že leta prostorsko, tehnično in kadrovsko podhranjeni. Epidemija je v resnici le izpostavila probleme, ki se že leta kopičijo sistemu delovno varstvenih zavodov. Kljub kroničnim težavam domov za starejše, pa je bil v tej situaciji večji problem akutno pomanjkanje zaščitne opreme v prvih tednih krize, o kateri je bilo prelitega že mnogo črnila.

Župan Čakš: "Naslov seje je žalitev za vse nas"


Župan Občine Šmarje pri Jelšah, Matija Čakš, dr. vet. med.


Seje so se udeležili tudi predstavniki, ki so bili v prvih vrstah v primeru enega izmed žarišč epidemije v Šmarju pri Jelšah.

Župan tega kraja, Matija Čakš je poudaril, da je po prvi okužbi v njihovi šoli (ki je ena izmed večjih v Sloveniji z več kot 1000 učenci), dobil navodila, da mora ves čas sodelovali z NIJZ, ki pa so bili sprva zelo neodzivni. »Šele pozno zvečer smo dobili nekoga, ki nam je zabičal, da ne smemo zapreti šole, da gre za manjšo okužbo in naj ne širimo panike.«

»Smo lokalna skupnost z dobrih 10 000 prebivalci, če že nismo vsi v sorodu, se vsaj poznamo, hudo nam je bilo za vsakega babico in dedka, ki je umrl v domu,« in poudaril, da je naslov seje o nesmiselnih žrtvah žaljiv za vse tiste, ki so se vsak dan po več kot 12 ur borili z epidemijo.

https://twitter.com/jelka_godec/status/1270433732143599618?s=20

V nadaljevanju krize je poudaril zelo dobro sodelovanje z vodstvom doma upokojencev, ekspertno skupino z ministrstva in strokovno skupino iz Splošne bolnišnice Celje, ki je delovala pod vodstvom strokovnega direktorja mag. Franca Vindišarja, ki je bil prav tako na seji.

Direktorica tamkajšnjega doma, Gordana Drimel pa je razložila, da mnogi oboleli niso želeli bolnišničnega zdravljenja, večkrat so ga zavrnili tudi svojci. Poudarila je, da so imeli na začetku velik problem, ker prvi okuženi niso imeli znakov okužbe. »Takrat smo vedeli, da se zadeve ne bodo odvijale tako, kot so pričakovali,« je še dejala.

V Domu za starejše občane v Šmarju pri Jelšah so sicer zabeležili 124 okužb, 86 oskrbovancev je ozdravelo. Od 27, ki so odšli v bolnišnico, jih je umrlo 15, od tistih, ki so ostali v domu, jih je umrlo 23. Povprečna starost umrlih je bila 86, večina pa je imela pridružena obolenja.

KOMENTAR: Nejc Povirk
Ko zdravniki spregovorijo, novinarji in politiki obmolknejo
In vse tiho je bilo ... bi lahko dejali v dneh po oddaji Tarča, ko je k javni besedi končno prišla zdravniška stroka (tudi v presunljivem zapisu infektologa iz celjske bolnišnice Federika V. Potočnika na Domovini, ki ga je prebralo več kot 50 tisoč različnih ljudi). Če je še nedavno šlo za prvovrstno politično temo in se je prejšnji teden dnevnik TV Slovenija praktično vsak dan začenjal s "spornimi seznami smrti", kot so to poimenovali nekateri mediji, je danes novičko o včerajšnji razpravi na parlamentarnem odboru v osrednjih medijih skoraj nemogoče zaslediti. [caption id="attachment_255783" align="alignright" width="330"] Nelagodje pri predlagateljih: Poslance Levice Primoža Siterja in Željka Ciglerja je kamera takole ujela med govorom dr. Alojza Ihana. (vir zajema slike: arhiv MMC RTV)[/caption] Potem ko je, prizadeta in javno osramočena, spregovorila stroka, se niso potuhnili le mediji, temveč tudi politiki levih opozicijskih strank, ki so na dogajanjih v domovih za ostarele že gradili svojo prvovrstno politično agendo, v kateri sta bila na odstrelu ministra Gantar in Cigler Kralj. Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer, ki se je še prejšnji teden v kamere glasno zgražal nad "seznami smrti" in žugal Janševi vladi, ki naj bi bila odgovorna za "nesmiselne smrti," je poniknil neznano kam. Vse to je posledica dejstva, da se je politična agenda nove protivladne afere, ki bi služila kot nekakšno nadaljevanje afere "zaščitna oprema", potem, ko je zgrešila tarčo, začela obračati proti njim. Njene postranske žrtve so namreč postali zdravstveni delavci v prvih vrstah, kar pa je sprožilo ogorčenje javnosti nad početjem novinarjev, pa tudi politikov, ki so se sicer hitro potuhnili. Tako eni kot drugi pač uživajo mnogo nižji javni ugled in zaupanje kot zdravstvena stroka. Zaradi zanje nepričakovanega obrata je zato pričakovati, da bo tematika kar se da neopazno izginila iz medijskega in političnega diskurza. Seveda brez obžalovanja in opravičil do distih, ki jih je tako grdo prizadela.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki