Dr. Anton Stres za Demokracijo: Verska (ne)svoboda v šoli

Odnos nove, navidezne demokratične oblasti glede verouka oziroma verske in moralne vzgoje, do katere imajo otroci in njihovi starši z ustavo in mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah zajamčeno pravico, ni v ničemer spremenil glede na tiste razmere, ki so vladale v času komunizma, piše dr. Anton Stres za Demokracijo. 

Čeprav pomen verske vzgoje in izobraževanja poudarka EKČP in Svet Evrope, v svoj program znotraj šole verouk vključuje večina evropskih držav, pa je odnos slovenske šole do vernosti učencev ignorantski, šola pa ne jamči možnosti njihovega verskega izobraževanja.

Že samo dejstvo, da smo v tem skoraj edini (razen Albanije), pove dovolj. Pove, da za to ni nobenega utemeljenega in razumnega razloga. Če bi bil, bi ga upoštevali tudi drugod. Ostane torej nerazumno sovraštvo do krščanstva in katolištva ter zadrti predsodki proti Cerkvi in veri. Ti predsodki se z vsakim novim šolskim letom utrjujejo in so hkrati povod in posledica. Nepoznavanje vernosti rojeva predsodke.

V imenu "avtonomije šolskega prostora" je konfesionalno poučevanje verskih vsebin zakonsko izključeno iz javne šole ne glede na to, ali bi šlo za obvezen ali popolnoma svoboden izbirni predmet. Noben ekskluzivizem, bodisi verski ali ateističen pa ni demokratičen. Demokratičen je samo pluralizem.

Tu pa se postavlja vprašanje, ali je Slovenija tako izjemna v spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma verske svobode in ustavnih vrednot, da so samo njeni šolski ideologi zvesti načelu nevtralne in pluralne šole, medtem ko vsa druga Evropa od Urala do Atlantskega ocena tiči v mraku nazadnjaštva in nespoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravi dr. Anton Stres za Demokracijo.